Skoči do osrednje vsebine

Centri za socialno delo so osrednja strokovna institucija na področju socialnega varstva. Strokovni delavci zaposleni na centrih vam pomagajo pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, seznanijo vas z možnostmi socialnovarstvenih storitev in z obveznostmi, ki izhajajo iz izbire storitev. Predstavijo vam celotno mrežo izvajalcev, ki so pristojni za nudenje pomoči. Na centrih uveljavljate tudi pravice iz starševskega varstva, družinske prejemke ter pravice iz javnih sredstev.

Skupnost centrov za socialno delo Slovenije ima na podlagi 68.c člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) javno pooblastilo, da določa katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo ter določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog.

Glede na javno pooblastilo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s sklepom natančneje določilo tudi odgovornost Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije za spremljanje in dopolnjevanje kataloga javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo, saj bo tako mogoč stalen nadzor nad vsebino in količino nalog, ki so zaupane centrom za socialno delo.

Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo

  • Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo, predstavlja standard izvedbe posamezne naloge in osnovo za izračun potrebnega normativa.
    Na podlagi 68. c člena ZSV ministrstvo objavi katalog nalog, ki ga je določila Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in velja od 1. 10. 2008. 
    Dokumentacije | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Socialna aktivacija

Socialna aktivacija predstavlja celovit pristop, ki naslavlja problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči.

Razvija in vzpostavlja celovit model socialne aktivacije, z namenom zagotavljanja transparentnega, usklajenega in celostnega obravnavanja oseb, ki tvegajo revščino in so socialno izključene.

Povezuje vse relevantne institucije in obstoječe sisteme na tem področju in je poskusno izpeljana preko posebne projektne enote na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V projektni enoti je odobrenih zaposlitev za 54 oseb, od tega 48 koordinatorjev socialne aktivacije  in 6 osebe, ki zagotavljajo vodenje, strokovno in tehnično podporo KSA ter nemoten potek projekta.

Njen namen je prepoznavanje, usmerjanje, motiviranje vključevanje ter spremljanje v socialno aktivacijo vključenih oseb. Poleg tega je namen tudi podpreti vključene v socialno aktivacijo pri njihovi reaktivaciji, integraciji v različne družbene sisteme ter posledično ponovno vključiti na primarni, sekundarni in terciarni trg dela.

Cilji celostnega procesa aktivnega vključevanja, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega medresorskega sodelovanja, so:

  • vzpostavitev celostnega modela socialne aktivacije,
  • opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje k trgu dela,
  • preprečevanje zdrsa v revščino oziroma socialno izključenost in zmanjšanje neenakosti v zdravju.

Vzpostavitev in delovanje modela socialne aktivacije

Ekonomska kriza je Slovenijo močno prizadela. Posledično je bilo nazadovanje Slovenije v gospodarski razvitosti od začetka krize pa vse do začetka leta 2014 med največjimi v EU, močno pa se je poslabšala tudi blaginja prebivalstva. Do sedaj nismo imeli razvite ustrezne mreže, ki bi vodila k celostni obravnavi dolgotrajnih upravičencev denarne socialne pomoči, zato je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti načrtovalo podporo, razvoj in vzpostavitev (novega) modela socialne aktivacije, ki bo zagotovil transparentno, usklajeno in celostno obravnavo oseb ter ustrezno povezal vse relevantne institucije in obstoječe sisteme na tem področju.

Za ta namen je bila pripravljena operacija Razvoj in vzpostavitev celovitega modela socialne aktivacije (v okviru 9. prednostne osi: Socialna vključenost in zmanjševanje tveganje revščine 9.1 Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti 9.1 .1 Vzpostavitev celostnega modela socialne aktivacije Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Operacija je bila s strani SVRK potrjena 30.  11.2016 v Odločitvi o podpori št. 9-1/1/MDDSZ/0 z dne 30. 11. 2016, z vsemi spremembam.

Ena izmed aktivnosti operacije je vzpostavitev delovanja enotne vstopne točke, ki delujejo v okviru vsakega Centra za socialno delo in Urada za delo. Osebam, ki vstopajo v model socialne aktivacije preko enotne vstopne točke je zagotovljena tudi večja dostopnost v lokalnem okolju. V okviru operacije je vzpostavljenih 16 regijskih mobilnih enot po celi Sloveniji, ki zagotavljajo podporo enotni vstopni točki preko podpore pri obravnavi posameznika, vključenega v sistem socialne aktivacije, ter tudi preko mreženja in povezovanja vseh deležnikov v lokalnem okolju.

V okviru aktivnosti se je organiziralo izobraževanje in usposabljanje, katerega namen je usposobiti 514 oseb – trenerjev za učinkovito izvajanje nalog v okviru sistema socialne aktivacije. Izobraževanje je potekalo po vsebinskih sklopih ter je bilo prilagojeno posameznim skupinam (zaposlenih v projektni enoti, strokovnim delavcem iz Centra za socialno delo in Urada za delo.

Projektne aktivnosti sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2022. Vrednost celotne operacije in vrednost zaprošenih sredstev znaša: 9.771.622,55 EUR (od tega je 3.341.844,78 EUR namenjenih za sofinanciranje aktivnosti v KRZS in 6.429.777,77 EUR za sofinanciranje projektov v KRVS), in sicer:

  • iz sredstev Evropskega sklada: 7.817.283,49 EUR,
  • iz sredstev slovenske udeležbe: 1.954.330,06 EUR.

Z vzpostavitvijo celovitega sistema socialne aktivacije projekt prispeva k večji socialni vključenosti in zmanjšanju tveganja revščine prejemnikov denarne socialne pomoči in drugih izključenih oseb ter k krepitvi moči in kompetenc socialno izključenih oseb. 

Reorganizacija centrov za socialno delo

Reorganizacija centrov za socialno delo vključuje tri spremembe:

  • uvedbo informativnega izračuna,
  • socialno aktivacijo in
  • novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo.

Reorganizacija prinaša rešitve, ki zagotavljajo koristi uporabnikom storitev centrov za socialno delo po vsej Sloveniji.

1. oktobra 2018 so se centri za socialno delo v Republiki Sloveniji organizacijsko preoblikovali. 62 centrov za socialno delo se je združilo v 16 novih območnih centrov za socialno delo, ki pokrivajo večje teritorialno območje. Obstoječi centri za socialno delo pa so postali njihove enote.

Enote centrov za socialno delo delujejo kot vstopna točka za vse pravice uporabnikov in še naprej izvajajo strokovne naloge, socialno varstvene storitve, javna pooblastila in različne socialno varstvene programe.

Iskalnik