GOV.SI

Državna štipendija je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Z državno štipendijo želimo spodbuditi izobraževanje in doseganje višje izobrazbene ravni upravičencev. Dodeljujejo jo pristojni centri za socialno delo tako za študij v Republiki Sloveniji kot za študij v tujini na javno veljavnem izobraževalnem programu in izobraževalni ustanovi.

Upravičenci do državne štipendije

Do državne štipendije ste upravičeni dijaki, študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih, ki izpolnjujete naslednje pogoje:

  • ste državljani Republike Slovenije ali imate drug ustrezen status iz 12. člena Zakona o štipendiranju ali ste oseba s priznano mednarodno zaščito,
  • ste pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, oziroma ste pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje,
  • niste v delovnem razmerju, ne opravljate samostojne registrirane dejavnosti, niste vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niste poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda,
  • povprečni mesečni dohodek na osebo v vaši družini v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 668,35 evrov.

Nadaljnje prejemanje štipendije

Za nadaljnje prejemanje štipendije po novem NI potrebno več oddati vloge.

Če dijak ali študent uveljavlja dodatek za bivanje ali dodatek za uspeh, pa je potrebno dokazila (npr. kopija indeksa) še vedno predložiti oziroma poslati na pristojni center za socialno delo.

OPOZORILO: ko gre za prehod iz I. stopnje na II. stopnjo ali za prehod PTI- poklicno tehniško izobraževanje (3+2) je potrebno vlogo na novo oddati, saj gre v tem primeru za novo vlogo in ne za nadaljnje prejemanje državne štipendije.

Cenzus za pridobitev in višina štipendije

Za pridobitev državne štipendije vaš oziroma dohodek vašega gospodinjstva, ne sme presegati 668,53 evrov na osebo. Določitev dohodkovnih razredov in pripadajoča višina državne štipendije je prikazana v tabeli.

Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo (v eurih) Osnovna višina eurih za upravičenca do 18 let starosti Osnovna višina v eurih za upravičenca nad 18 let starosti
1 do 313,37 97,28 194,56
2 od 313,38 do 376,05 81,92 163,84
3 od 376,06 do 438,72 66,56 133,12
4 od 438,73 do 553,63 51,2 102,4
5 od 553,64 do 668,53 35,84 71,68

Dodatek za uspeh (dijaki)

Dodatek za uspeh, do katerega je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:
Razred Povprečna ocena dijaka Višina dodatka za uspeh (evro)
1 od vključno 4,0 do vključno 4,25 17,408
2 nad 4,25 do vključno 4,50 22,528
3 nad 4,50 do vključno 4,75 30,72
4 nad 4,75 40,96

Dodatek za uspeh (študenti)

Ddodatek, do katerega je upravičen študent, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno, pri čemer mora imeti najmanj tri številčno izražene ocene.
Razred Povprečna ocena dijaka Višina dodatka za uspeh (evro)
1 od vključno 8,00 do vključno 8,25 17,408
2 nad 8,25 do vključno 8,50 22,528
3 nad 8,50 do vključno 9,00 30,72
4 nad 9,00 40,96

Do dodatka ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa, razen na prehodu iz srednje poklicne na poklicno-tehnično izobraževanje in na prehodu iz prve na drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja.

Dodatek za bivanje

Dodatek za bivanje znaša 81,92 evrov, in pripada dijaku ali študentu, ki:

  • ima stalno bivališče oddaljeno od kraja izobraževanja več kot 25 km,
  • če je strošek najema najmanj 65 evrov na mesec, ter štipendist ali njegovi starši niso lastniki nepremičnine v kraju izobraževanja
  • če ne prejema subvencije za bivanje v študentskem domu ali zasebniku in nima sklenjene pogodbe o bivanju v dijaškem domu, ki je skladna s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov.

Dodatek začne veljati ob spremembi začasnega bivališča štipendista.

Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami znaša 51,20 evrov in pripada štipendistu, ki:

  • mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda Republike Slovenije za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (staršu je priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo),
  • je usmerjen v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbemin standardom.

Izplačevanje državne štipendije

Državna štipendija pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

Štipendija se izplačuje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, in sicer na transakcijski račun štipendista, odprtega v Republiki Sloveniji.

V zaključnem letniku srednješolskega izobraževanja se za meseca julij in avgust štipendija ne izplačuje.

Obveznost štipendista

  • Štipendist mora vsako leto zaključiti posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo. Če želi nadalje prejemati štipendijo, mora predložiti dokazila.
  • Po zaključnem letniku mora zaključiti izobraževanje to je pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta. Po zaključku predloži dokazilo.
  • Če štipendist predčasno zaključi izobraževanje, se mu štipendija izplača v enkratnem znesku, za vse preostale mesece trajanja izobraževalnega programa. Zopet predloži dokazilo.
  • Štipendist je dolžan  sporočiti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje v roku 30 dni od nastanka spremembe (kot na primer: prekinitev izobraževanja, sprememba programa ali ustanove ter vsako okoliščino, zaradi katere ne izponjuje več osnovnih pogojev za prejemanje štipendije).

Neizpopolnjevanje obveznosti štipendista

Če štipendist po zaključku letnika ne napreduje v višji letnik, mu štipendija miruje, to pomeni, da se mu ne izplačuje. Če po enem letu mirovanja še vedno ni napredoval, se izda odločba o dolgu. Znesek, ki ga je dolžan, mora vrniti v roku 30 dni od prejete odločbe. Razen v primerih, ko ima za to opravičljive razloge.

Če štipendist po zaključku izobraževanja ne pridobi višjega naziva, torej ne zaključi izobraževanja do 30. septembra naslednjega koledarskega leta, mora vrniti štipendije, ki jih je prejel v zaključnem letniku oziroma ali za dodatno študijsko leto, če je bil v dodatnem letu do štipendije upravičen.

Kadar pa med šolskim ali študijskim letom nastopijo okoliščine, ki vodijo v prenehanje štipendijskega razmerja, pristojni center za socialno delo izda odločbo o pogojnem dolgu, kar pomeni, da mora štipendist zaključiti letnik isto leto, ali izobraževalni program do 30. septembra naslednje leto. Če uspešno naredi, mu zneska NI potrebno vrniti. Če obveznosti ne izpolni, pa mora znesek, ki je bil naveden že na odločbi o pogojme dolgu, vrniti.

Če štipendist ne more v enkratnem znesku plačati svojega dolga, lahko zaprosi za obročno vračilo.

Opravičljivi razlogi za neizpolnitev obveznosti

Štipendijsko razmerje se lahko podaljša za eno šolsko ali študijsko leto (to pomeni, da štipendijo kljub nenapredovanju prejema), če ponavlja letnik zaradi:

  • starševstva,
  • izjemnih družinskih in socialni okoliščin (smrt ožjega družinskega člana, nastanek 80 % invalidnosti štipendista ali ožjega družinskega člana, začasna nezmožnost starša zaradi poškodbe ali bolezni, ki traja neprekinjeno najmanj 4 mesece, smrt ali bolezen otroka štipendista),
  • neizpolnjene obveznosti zaradi višje sile.

Statistika

Državne štipendije Število prejemnikov Dijaki Študenti Povprečna štipendija (EUR) Porabljena sredstva (EUR)
2013 22 813 7 500 15 313 194 53 083 175,29
2014 35 480 20 491 14 989 154 65 465 668,32
2015 42 435 26 643 15 792 135 68 946 477,72
2016 44 562 28 739 15 823 129 69 102 947,33
2017 46 983 30 649 16 334 125 70 621 065,92
2018 46 361 30 932 15 429 122 67 876 435,93

Zakonodaja