Dijaki prvo vlogo za uveljavljanje državne štipendije vložijo v mesecu avgustu. Študenti prvo vlogo vložijo v mesecu septembru.

Nadaljnje prejemanje štipendije

Za nadaljnje prejemanje štipendije po novem ni treba več oddati vloge.

Če dijak ali študent uveljavlja dodatek za bivanje ali dodatek za uspeh, pa mora dokazila (kot primeroma kopijo indeksa) še vedno predložiti oziroma poslati na pristojni center za socialno delo.

Opozorilo: ko gre za prehod iz I. stopnje na II. stopnjo ali za prehod PTI - poklicno tehniško izobraževanje (3+2) je treba vlogo na novo oddati, saj gre v tem primeru za novo vlogo in ne za nadaljnje prejemanje državne štipendije.

Cenzus za pridobitev in višina državne štipendije med 1. junijem in 31. decembrom 2022

Vsem upravičencem do državne štipendije se že priznana državna štipendija v obdobju od 1. 6. 2022 dalje izplačuje v zneskih, kot je razvidno iz spodnje tabele. Nove vloge za pridobitev državne štipendije ni treba oddajati.

Vlagatelji, ki jim je bila pravica do državne štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 zaradi preseganja cenzusa zavrnjena, in štipendisti, ki imajo v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 zaradi preseganja cenzusa štipendijsko razmerje v mirovanju, morajo za obdobje od 1. 6. 2022 dalje vložiti novo vlogo za pridobitev državne štipendije.

Na podlagi vloge, vložene od 5. 5. 2022 dalje, lahko vlagatelj ob izpolnjevanju siceršnjih pogojev pridobi državno štipendijo, odmerjeno v višini, kot je razvidno iz spodnje tabele.

Za pridobitev državne štipendije vaš oziroma dohodek vašega gospodinjstva od 1. junija 2022 dalje ne sme presegati 1.104,33 evrov na osebo. Določitev dohodkovnih razredov in pripadajoča višina državne štipendije je prikazana v tabeli.

Dodatek za uspeh za dijake

Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel minimalno povprečno oceno štiri. 

Dodatek za uspeh za študente

Do dodatka je upravičen študent, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno, pri čemer mora imeti najmanj tri številčno izražene ocene. Študenti predložijo pristojnemu centru za socialno delo izpis elektronskega indeksa o ocenah, pridobljenih v preteklem šolskem letu, najkasneje do 10. oktobra za preteklo študijsko leto.

Dodatek za bivanje

Dodatek za bivanje znaša 85,93 evrov, in pripada dijaku ali študentu, ki:

• ima stalno bivališče oddaljeno od kraja izobraževanja več kot 25 km,
• če je strošek najema najmanj 65 evrov na mesec, ter štipendist ali njegovi starši niso lastniki nepremičnine v kraju izobraževanja,
• če ne prejema subvencije za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku in nima sklenjene pogodbe o bivanju v dijaškem domu, ki je skladna s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov.

Dodatek začne veljati ob spremembi začasnega bivališča štipendista.

Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami znaša 53,71 evrov in pripada štipendistu, ki:

• mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenija ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (staršu je priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo),

• je usmerjen v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom.

Izplačevanje državne štipendije

Državna štipendija pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

Štipendija se izplačuje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, in sicer na transakcijski račun štipendista, odprtega v Republiki Sloveniji.

V zaključnem letniku srednješolskega izobraževanja se za meseca julij in avgust štipendija ne izplačuje.

Obveznosti štipendista

Štipendist s pridobitvijo štipendije prevzame naslednje obveznosti:

• vsako leto mora zaključiti posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo - če želi nadalje prejemati štipendijo, mora predložiti dokazila; 
• po zaključnem letniku mora zaključiti izobraževanje, to je pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta - po zaključku predloži dokazilo; 
• če predčasno zaključi izobraževanje, se mu štipendija izplača v enkratnem znesku, za vse preostale mesece trajanja izobraževalnega programa - zopet predloži dokazilo; 
• štipendist je dolžan  sporočiti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje v roku 30 dni od nastanka spremembe (na primer: prekinitev izobraževanja, sprememba programa ali ustanove ter vsako okoliščino, zaradi katere ne izpolnjuje več osnovnih pogojev za prejemanje štipendije).

Neizpolnjevanje obveznosti štipendista

Vsak štipendist ima obveznosti, ki jih mora izpolniti. Če jih ne izpolni, sledijo naslednji ukrepi.

Če štipendist po zaključku letnika ne napreduje v višji letnik, mu štipendija miruje, to pomeni, da se mu ne izplačuje. Če po enem letu mirovanja še vedno ni napredoval, se izda odločba o dolgu. Znesek, ki ga je dolžan, mora vrniti v roku 30 dni od prejema odločbe, razen v primerih, ko ima za to opravičljive razloge.

Če štipendist po zaključku izobraževanja ne pridobi višjega naziva, torej ne zaključi izobraževanja do 30. septembra naslednjega koledarskega leta, mora vrniti štipendije, ki jih je prejel v zaključnem letniku oziroma ali za dodatno študijsko leto, če je bil v dodatnem letu upravičen do štipendije.

Kadar pa med šolskim ali študijskim letom nastopijo okoliščine, ki vodijo v prenehanje štipendijskega razmerja, pristojni center za socialno delo izda odločbo o pogojnem dolgu, kar pomeni, da mora štipendist zaključiti letnik isto leto, ali izobraževalni program do 30. septembra naslednje leto. Če to uspešno naredi, mu zneska NI treba vrniti. Če obveznosti ne izpolni, pa mora znesek, ki je bil naveden že na odločbi o pogojnem dolgu, vrniti.

Če štipendist ne more plačati svojega dolga v enkratnem znesku, lahko zaprosi za obročno vračilo.

Opravičljivi razlogi za neizpolnitev obveznosti

Štipendijsko razmerje se lahko podaljša za eno šolsko ali študijsko leto (to pomeni, da štipendijo kljub nenapredovanju prejema), če štipendist ponavlja letnik zaradi:

• starševstva,
• izjemnih družinskih in socialnih okoliščin (smrt ožjega družinskega člana, nastanek 80 % invalidnosti štipendista ali ožjega družinskega člana, začasna nezmožnost starša zaradi poškodbe ali bolezni, ki traja neprekinjeno najmanj 4 mesece, smrt ali bolezen otroka štipendista),
• neizpolnjene obveznosti zaradi višje sile.