Skoči do osrednje vsebine

Socialnovarstveni programi so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva ter v določenih primerih tudi vzdrževanju sprejemljivega socialnega stanja posameznikov. Izvajajo jih pretežno nevladne organizacije, izjemoma tudi javni socialnovarstveni zavodi in predstavljajo dopolnitev ali alternativo socialnovarstvenim storitvam ter se sofinancirajo preko javnih razpisov.

Mreža programov socialnega varstva

Socialnovarstveni programi se izvajajo na podlagi verifikacije ali smernic oziroma pod pogoji, ki so objavljeni v javnih razpisih za sofinanciranje, zato za izvajanje ni predpisanih tehničnih, kadrovskih in vsebinskih standardov. Oblikujejo se tako, da upoštevajo značilnosti in potrebe posamezne ciljne skupine uporabnikov in izhajajo iz posebnosti okolja, v katerem se izvajajo. Prizadevamo si, da bi bile storitve in programi različnih izvajalcev povezane v enovit sistem. Vsako leto v okviru rednih letnih javnih razpisov sofinanciramo približno 170 različnih socialnovarstvenih programov, ki spodbujajo razvoj različnih mrež za nudenje pomoči posameznikom in družinam. Okvirni obseg mrež po posameznih področjih oziroma ciljnih skupinah je določen na podlagi trendov in ocene razvoja posameznih problematik do leta 2020, izhodiščnega stanja in ocene razpoložljivih virov. Nekatere programe, namenjene lokalni problematiki, financirajo tudi občine.

Izvajanje socialnovarstvenih programov

Socialnovarstveni programi se lahko izvajajo kot:

  • javni verificirani programi,
  • razvojni in eksperimentalni programi,
  • dopolnilni programi.

Javni verificirani socialnovarstveni programi so programi, ki so strokovno verificirani po postopku, določenem v posebnem predpisu, ki ga sprejme Socialna zbornica Slovenije. Financirajo se iz sredstev države, občin in iz zasebnih virov. Vsi javni verificirani programi morajo biti sprotno evalvirani.

Razvojni in eksperimentalni socialnovarstveni programi so programi, s katerimi se razvijajo različne nove metode in pristopi za preprečevanje in reševanje stisk in težav posameznih ranljivih skupin. Financirajo se iz sredstev države, občin in iz zasebnih virov ter trajajo predvidoma največ tri leta.

Dopolnilni socialnovarstveni programi so programi, ki dopolnjujejo javno službo ali ji nudijo alternativo, se pa izvajajo po načelih in metodah dela v socialnovarstveni dejavnosti. Praviloma se financirajo iz sredstev občin, donacij  in zasebnih virov.

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 (ReNPSV13–20) določa okvirna področja (mreže) vseh programov socialnega varstva, cilje pa določa le za javne verificirane programe. Cilji za razvojne in eksperimentalne ter dopolnilne programe socialnega varstva so določeni z izvedbenimi akti programa. Cilje za programe, ki jih financirajo občine, določijo občine same (v okviru regijskih izvedbenih načrtov).

Z razpisi bomo podpirali tudi povezovalne programe, ki naslavljajo različne ranljive skupine oziroma bi jih lahko razvrstili v več kot eno mrežo, spodbujajo integracijo ranljivih skupin v običajno okolje ali naslavljajo skupine s potrebami po kompleksni oziroma kombinirani obravnavi.

Sodelovanje z nevladnimi organizacijami

Nevladne organizacije so ključni del sodobnih demokratičnih ureditev, saj se hitreje odzivajo na potrebe lokalnih okolij, razvijajo inovativne, uporabnikom prilagojene programe in spodbujajo zagotavljanje različnih oblik pomoči na področju socialnega varstva. Pomen nevladnih organizacij se kaže v prevzemanju pobud za razvoj novih pristopov dela in uporabnikom prilagojenih programov. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z nevladnimi organizacijami tesno sodelujemo, na podlagi ugotovljenega javnega interesa, jih tudi sofinanciramo. Nevladne organizacije in izvajalci javne službe oblikujejo celovit sistem socialnega varstva na nacionalni ravni.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bomo tudi v prihodnje sodelovali z nevladnimi organizacijami preko izvajanja javnih razpisov in drugih oblik sodelovanja. Glede na cilje Nacionalnega programa socialnega varstva je treba usmeriti pozornost predvsem na razširitev mreže za programe, kjer mreža še ni vzpostavljena. Izboljšati je potrebno strokovni pristop pri izvajanju posameznih programov in nekatere programe prilagoditi potrebam uporabnikov.

Sofinanciranje socialnovarstvenih programov

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti redno, že vse od leta 1993, preko javnih razpisov sofinanciramo pretežno programe nevladnih organizacij, s katerimi se zagotavlja večjo profesionalno in strokovno obravnavo ranljivih skupin oseb. Posledično so se oblikovali kakovostni in uporabnikom prijazni socialnovarstveni programi, ki se izvajajo po celotni Sloveniji. Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva (ReNPSV2013-20) so se razvile mreže socialnovarstvenih programov, ki vključujejo posamezna področja za posamezne ciljne skupine: preprečevanje nasilja, pomoč žrtvam nasilja in delo s povzročitelji nasilja, zasvojenost, duševno zdravje, pomoč brezdomcem, pomoč otrokom in mladostnikom, ki so prikrajšani za primerno družinsko življenje, mladostnikom s težavami v odraščanju, starejšim osebam, ki potrebujejo podporo v vsakodnevnem življenju, podpora za neodvisno življenje invalidov, socialno vključevanje Romov, preprečevanje in odpravljanje socialnih stisk drugih ranljivih skupin, kot so prosilci za mednarodno zaščito, begunci, ekonomski migranti in njihovi družinski člani, bivši zaporniki, osebe v postopku deložacije, podpora umirajočim  in njihovim svojcem ter žalujočim, žrtve zlorab in trgovine z ljudmi, žrtve prometnih nesreč ipd. Strokovnost programov se zagotavlja tudi z razvitim sistemom evalviranja, ki se izvaja s pomočjo Inštituta RS za socialno varstvo.

Sofinanciranje se izvaja skladno s Pravilnikom o sofinanciranju socialnovarstvenih programov. Javne, razvojne in eksperimentalne socialnovarstvene programe sofinanciramo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dopolnilne socialnovarstvene programe, pa v celoti financirajo lokalne skupnosti.

Izvajalci socialnovarstvenih programov imajo vsako leto možnost kandidirati na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov. Za uspešno prijavo morajo izpolnjevati razpisne pogoje, med katerimi je tudi veljavna verifikacija ali pa veljavno pozitivno mnenje s strani Socialne zbornice Slovenije. V skladu z zakonodajo  te programe tudi strokovno nadziramo.

Aktualne informacije za leto 2020

V letu 2020 na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sofinanciramo 162 različnih socialnovarstvenih programov, od tega 122 javnih in 40 razvojnih, za katere letno namenjamo okoli 15,2 milijonov evrov. Sredstva za sofinanciranje se prednostno zagotavljajo javnim socialnovarstvenim programom, ki so že bili izbrani s sklepom o sofinanciranju v preteklih letih. S  tem zagotavljamo zaposlitev približno 550-im strokovnjakom iz socialnovarstvenega področja. V teh programih spodbujamo tudi vključevanje prostovoljcev, ki pomembno dopolnjujejo različne aktivnosti. V zadnjem obdobju se je v prostovoljno delo vključilo več kot 9.000 prostovoljcev.

Seznami na področju socialnovarstvenih programov

  • Seznam izvajalcev sofinanciranih programov 

    Seznami in evidence | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Brošura "Mreža socialnovarstvenih programov, programov za invalide in programov v podporo družini (2020)"

    Brošure, publikacije | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Seznam verificiranih socialnovarstvenih programov

    Seznami in evidence | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Sklepi o izboru socialnovarstvenih programov

Navodila za izvajanje pogodbenih obveznosti za programe socialnega varstva

  • Pravilnik o sofinanciranju socialnovarstvenih programov

    Vsi socialnovarstveni programi se morajo izvajati v skladu s prijavo na javni razpis in spoštovati pogodbena določila.
    Dokumentacije | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Splošna navodila za izvajanje socialno varstvenih programov

    Navodila | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vračanje neporabljenih sredstev za leto 2020

V primeru vračanja sredstev za socialnovarstvene programe, sofinancirane za leto 2020, se prijavitelji obrnite na skrbnika pogodbe za leto 2020.

Vračilo sredstev za socialnovarstvene programe, ki so bili sofinancirani za leto 2020, opravite v proračun RS (Izvrševanje proračuna RS), in sicer:

TRR in sklici za vračilo sredstev:

1. JAVNI SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI - proračunska postavka PP170083
TRR: 01100-6300109972
model: 18
SKLIC: 26115-7141998-17008320

2. RAZVOJNI SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI - proračunska postavka PP170082
TRR: 01100-6300109972
model: 18
SKLIC: 26115-7141998-17008220


Po vračilu sredstev pošljite na ministrstvo, na e-naslov: gp.mddsz(at)gov.si, fotokopijo plačilnega naloga s pripisom z navedbo imena programa in številko pogodbe.

Publikacije

  • Knjiga Evalvacija programov v socialnem varstvu (model in postopek izvedbe)

    Avtorji: Nino Rode, Liljana Rihter, Barbara Kobal
    Dokumentacije | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Mreža socialnovarstvenih programov, programov za invalide in programov v podporo družini.

    Več o oblikah pomoči za žrtve nasilja.
    Brošure, publikacije | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Poročanje o izvajanju socialnovarstvenega programa

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti