Skoči do osrednje vsebine

Socialnovarstveni programi so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva ter v določenih primerih tudi vzdrževanju sprejemljivega socialnega stanja posameznikov. Izvajajo jih pretežno nevladne organizacije, izjemoma tudi javni socialnovarstveni zavodi in predstavljajo dopolnitev ali alternativo socialnovarstvenim storitvam ter se sofinancirajo preko javnih razpisov.

Mreža programov socialnega varstva

Socialnovarstveni programi se izvajajo na podlagi verifikacije ali smernic oziroma pod pogoji, ki so objavljeni v javnih razpisih za sofinanciranje, zato za izvajanje ni predpisanih tehničnih, kadrovskih in vsebinskih standardov. Oblikujejo se tako, da upoštevajo značilnosti in potrebe posamezne ciljne skupine uporabnikov in izhajajo iz posebnosti okolja, v katerem se izvajajo. Prizadevamo si, da bi bile storitve in programi različnih izvajalcev povezane v enovit sistem. Vsako leto je v okviru rednih letnih javnih razpisov sofinanciranih približno 180 različnih socialnovarstvenih programov, ki spodbujajo razvoj različnih mrež za nudenje pomoči posameznikom in družinam. Okvirni obseg mrež po posameznih področjih oziroma ciljnih skupinah je določen na podlagi trendov in ocene razvoja posameznih problematik do leta 2020, izhodiščnega stanja in ocene razpoložljivih virov. Nekatere programe, namenjene lokalni problematiki, financirajo tudi občine.

Izvajanje socialnovarstvenih programov

Socialnovarstveni programi se lahko izvajajo kot:

  • javni verificirani programi,
  • razvojni in eksperimentalni programi,
  • dopolnilni programi.

Javni verificirani socialnovarstveni programi so programi, ki so strokovno verificirani po postopku, določenem v posebnem predpisu, ki ga sprejme Socialna zbornica Slovenije. Financirajo se iz sredstev države, občin in iz zasebnih virov. Vsi javni verificirani programi morajo biti sprotno evalvirani.

Razvojni in eksperimentalni socialnovarstveni programi so programi, s katerimi se razvijajo različne nove metode in pristopi za preprečevanje in reševanje stisk in težav posameznih ranljivih skupin. Financirajo se iz sredstev države, občin in iz zasebnih virov ter trajajo predvidoma največ tri leta.

Dopolnilni socialnovarstveni programi so programi, ki dopolnjujejo javno službo ali ji nudijo alternativo, se pa izvajajo po načelih in metodah dela v socialnovarstveni dejavnosti. Praviloma se financirajo iz sredstev občin, donacij  in zasebnih virov.

Nacionalni program socialnega varstva za obdobje 2013-2020 določa okvirna področja (mreže) vseh programov socialnega varstva, cilje pa določa le za javne verificirane programe. Cilji za razvojne in eksperimentalne ter dopolnilne programe socialnega varstva so določeni z izvedbenimi akti programa. Cilje za programe, ki jih financirajo občine, določijo občine same (v okviru regijskih izvedbenih načrtov).

Z razpisi bomo podpirali tudi povezovalne programe, ki naslavljajo različne ranljive skupine oziroma bi jih lahko razvrstili v več kot eno mrežo, spodbujajo integracijo ranljivih skupin v običajno okolje ali naslavljajo skupine s potrebami po kompleksni oziroma kombinirani obravnavi.

Sodelovanje z nevladnimi organizacijami

Nevladne organizacije so ključni del sodobnih demokratičnih ureditev, saj se hitreje odzivajo na potrebe lokalnih okolij, razvijajo inovativne, uporabnikom prilagojene programe in spodbujajo zagotavljanje različnih oblik pomoči na področju socialnega varstva. Pomen nevladnih organizacij se kaže v prevzemanju pobud za razvoj novih pristopov dela in uporabnikom prilagojenih programov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z nevladnimi organizacijami tesno sodeluje, na podlagi ugotovljenega javnega interesa, jih tudi sofinancira. Nevladne organizacije in izvajalci javne službe oblikujejo celovit sistem socialnega varstva na nacionalni ravni.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo tudi v prihodnje sodelovalo z nevladnimi organizacijami preko izvajanja javnih razpisov in drugih oblik sodelovanja. Glede na cilje Nacionalnega programa socialnega varstva je treba usmeriti pozornost predvsem na razširitev mreže za programe, kjer mreža še ni vzpostavljena. Izboljšati je potrebno strokovni pristop pri izvajanju posameznih programov in nekatere programe prilagoditi potrebam uporabnikov.

Sofinanciranje socialnovarstvenih programov

Sofinanciranje se izvaja skladno s Pravilnikom o sofinanciranju socialnovarstvenih storitev. Javne, razvojne in eksperimentalne socialnovarstvene programe sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dopolnilne socialnovarstvene programe, pa v celoti  financirajo lokalne skupnosti.

Ustrezno pomoč, psihosocialno svetovanje in nastanitev nudijo le izvajalci, ki so na seznamu oziroma imajo veljavno verifikacijo ali pa veljavno pozitivno mnenje s strani Socialne zbornice Slovenije. Vsi drugi izvajalci ne morejo izvajati tovrstnega programa, ker je pogoj za izvajanje tovrstnih javnih socialnovarstvenih programov po Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva v obdobju 2013-2020, kandidiranje na razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva, izpolnjevanje razpisnih pogojev ter sklenitev pogodbe z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V skladu z zakonodajo pristojno ministrstvo te programe tudi strokovno nadzira.

Aktualne informacije za leto 2019

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti redno, že vse od leta 1993, preko javnih razpisov sofinancira pretežno programe nevladnih organizacij, s katerimi se zagotavlja večjo profesionalno in strokovno obravnavo ranljivih skupin oseb. Posledično so se oblikovali zelo kakovostni in uporabnikom prijazni socialnovarstveni programi, ki se izvajajo po celotni Sloveniji. Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva (ReNPSV2013-20) so se razvile  mreže socialnovarstvenih programov, ki vključujejo posamezna področja za posamezne ciljne skupine: preprečevanje nasilja, pomoč žrtvam nasilja in delo s povzročitelji nasilja, zasvojenost, duševno zdravje, pomoč brezdomcem, pomoč otrokom in mladostnikom, ki so prikrajšani za primerno družinsko življenje, mladostnikom s težavami v odraščanju, starejšim osebam, ki potrebujejo podporo v vsakodnevnem življenju, podpora za neodvisno življenje invalidov, socialno vključevanje Romov, preprečevanje in odpravljanje socialnih stisk drugih ranljivih skupin, kot so prosilci za mednarodno zaščito, begunci, ekonomski migranti in njihovi družinski člani, bivši zaporniki, osebe v postopku deložacije, podpora umirajočim  in njihovim svojcem ter žalujočim, žrtve zlorab in trgovine z ljudmi, žrtve prometnih nesreč ipd. Strokovnost programov zagotavljamo tudi z razvitim sistemom evalviranja, ki se izvaja s pomočjo Inštituta RS za socialno varstvo.

V letu 2019 na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sofinanciramo 170 različnih socialnovarstvenih programov, od tega 122 javnih in 48 razvojnih, za katere letno namenjamo okoli 15,2 milijonov evrov. Sredstva za sofinanciranje se prednostno zagotavljajo javnim socialnovarstvenim programom, ki so že bili izbrani s sklepom o sofinanciranju v preteklih letih. S  tem zagotavljamo zaposlitev približno 550-im strokovnjakom iz socialnovarstvenega področja. V teh programih spodbujamo tudi vključevanje prostovoljcev, ki pomembno dopolnjujejo različne aktivnosti. V zadnjem obdobju se je v prostovoljno delo vključilo več kot 9.000 prostovoljcev.

Seznami na področju socialnovarstvenih programov

  • Seznam izvajalcev sofinanciranih programov 

    Dokumentacije | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Brošura "Mreža socialnovarstvenih programov, programov za invalide in programov v podporo družini (2019)"

    Brošure, publikacije | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Seznam verificiranih socialnovarstvenih programov

    Dokumentacije | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Sklepi o izboru razvojnih socialnovarstvenih programov

  • Sklep o izboru razvojnih socialnovarstvenih programov za leto 2019

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Sklep o izboru javnih socialnovarstvenih programov od leta 2019 do 2025

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Sklep o izboru javnih socialnovarstvenih programov od leta 2018 do 2024

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Sklep o izboru javnih socialnovarstvenih programov v obdobju od leta 2017 do 2023

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Sklep o sofinanciranju programov C v obdobju od leta 2016 do 2020

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Sklep o sofinanciranju programov C v obdobju od leta 2015 do 2019

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Navodila za izvajanje pogodbenih obveznosti za programe socialnega varstva

Publikacije

  • Knjiga Evalvacija programov v socialnem varstvu (model in postopek izvedbe)

    Avtorji: Nino Rode, Liljana Rihter, Barbara Kobal
    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Mreža socialnovarstvenih programov, programov za invalide in programov v podporo družini.

    Več o oblikah pomoči za žrtve nasilja.
    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Poročanje o izvajanju javno socialnovarstvenega programa

Naziv Institucija
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Iskalnik