Tudi v sredo, 6. marca 1991, je bila razviden vse hitrejši potek razpadanja Jugoslavije. Na vsejugoslovanski ravni so še vedno odmevali dogodki v slavonskem Pakracu, v slovenski skupščini pa se je razplamtela razprava o tem, ali je osamosvojitev res mogoče izpeljati ob hkratni demilitarizaciji. Z dvema kadrovskima odločitvama je bil storjen pomemben korak v smer monetarne osamosvojitve Slovenije.

Želja po gibanju je del vsakega Slovenca, gibanje nas napolni z elanom, izjemno radi imamo vse športne aktivnosti v naravi. Zelo radi imamo svoj prosti čas in eden od najbolj priljubljenih načinov preživljanja prostega časa je pohodništvo.

Začelo se je tridnevno zasedanje slovenske skupščine, ki naj bi pripeljalo do sprejema proračuna za leto 1991. V vseh treh zborih se je razvila vroča razprava o proračunu, predvsem glede razporeditve denarja za nekatere proračunske postavke. Slovenska vlada je napovedala nižji proračun, poslanci pa so se večinoma strinjali, da vladajo v gospodarstvu slabe razmere, zato ga je nujno potrebno razbremeniti in hkrati povečati naložbe v infrastrukturo.

Najpomembnejša novost dneva v Sloveniji je bila sprememba v sestavi koalicije Demos. Tega dne je namreč vladno koalicijo zapustila upokojenska stranka Sivi panterji, ki se je sredi marca 1990 priključila Demosu. Razmere v Jugoslaviji pa so bile v znamenju naraščanja napetosti v narodnostno mešanih predelih Hrvaške, predvsem v mestecu Pakrac, kjer se razmere po petkovem srbskem uporu, še vedno niso umirile.

Medtem ko je jugoslovanski politični vrh zahteval ukrepe, s katerimi bi onemogočil plebiscitno željo slovenskega naroda o samostojni državi, se je Demosovemu poslanskemu klubu zdelo nujno doseči politično enotnost slovenske skupščine (državni zbor) pri pomembnih odločitvah.

Slovenija si utira dve poti: zunanjo v državno neodvisnost in samostojnost, notranjo pa v gospodarsko ozdravitev in demokracijo. Obe sta zelo naporni, druga še bolj kot prva, ocenjuje mesečnik za Slovence po svetu Naša luč.

Ustavna komisija slovenske skupščine je 1. marca 1991 podprla predlog za vojaško usposabljanje slovenskih nabornikov v slovenski Teritorialni obrambi in policiji. A podpora ni bila soglasna.

Vlada je s predlogom zakona omogočila postopni prehod na novi sistem obrambe in zagotovila zaščito slovenske suverenosti. Ministri Rupel, Mencinger, Stanič in Puhar so pojasnjevali odločitve in predstavili ocene o dogajanju v državi. V javnosti je odmeval odstop rektorja mariborske univerze dr. Alojza Križmana, predsednik Komisije Pravičnost in mir dr. Anton Stres je predstavil pogled na uvedbo verouka v šolah.

Sreda 27. februarja 1991 je bila pester dan. Na svetovnem prizorišču je najbolj odmevalo ponehavanje spopadov v Zalivu, na domačem parketu je bil glavna »zvezda« predlog zakona o denacionalizaciji.

Na današnji dan so odmevali različni poskusi za mirno rešitev jugoslovanskega konflikta in ohranitev ohlapne jugoslovanske povezave. Del slovenske politike je opozarjal na mednarodno osamitev ob odcepitvi in zaviral popravo nekaterih starih krivic. Slovenska narodna manjšina v Avstriji si je medtem prizadevala za mednarodno priznanje Slovenije.

Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo dr. Jožeta Bernika, svetovno priznanega pravnega strokovnjaka, ekonomista, politika in velikega slovenskega domoljuba. Bernik je s svojo aktivnostjo in poznanstvi v ZDA bistveno pripomogel k spremembi uradnega ameriškega stališča o Sloveniji kot delu enotne Jugoslavije. Svojo moč in energijo, kot tudi svoja finančna sredstva, je v tujini namenjal uveljavljanju slovenstva in zavedanja o Sloveniji.

Petindvajsetega februarja 1991 so po petintridesetih letih razpustili vojaško organizacijo Varšavskega sporazuma, v vojni v Perzijskem zalivu so se začeli spopadi za mesto Kuvajt, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so se opredelili do predloga republiškega proračuna.

Ob 30. obletnici samostojnosti države znane Slovence sprašujemo, kaj jim pomeni ta obletnica, ali se morda spominjajo kakšnega dogodka iz tistega obdobja, če so se takrat seveda že rodili, so jim morda starši kaj pripovedovali o času osamosvajanja in kaj jim pomeni imeti svojo državo.

Karolina Cvikl je veteranka vojne za Slovenijo in članica Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Z nami je delila svojo zgodbo iz časa osamosvajanja Slovenije, ko se je v najtežjih trenutkih odločila za prestop v Teritorialno obrambo.

Nedeljo 24. februarja 1991 so na jugoslovanski ravni zaznamovali odmevi po sestanku predsedstva SFRJ v Sarajevu 22. februarja, na katerem so predstavniki republik znova neuspešno skušali presekati jugoslovanski gordijski vozel. V Sloveniji so Zeleni polemično razpravljali o deležu sredstev, namenjenih vojski. Pozornost javnosti so to nedeljo sicer pritegnile predvsem razmere v Iraku oziroma Kuvajtu, kjer so koalicijske sile pod vodstvom ZDA začele dolgo pričakovano kopensko ofenzivo za osvoboditev te države, ki so jo vse od avgusta leta 1990 zasedale enote iraškega diktatorja Sadama Huseina.

Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, zato je za Slovenijo strateškega pomena. Omogoča najbližjo povezavo srednje in vzhodne Evrope s Sredozemljem. Javna agencija Spirit Slovenija je Luko Koper zaradi njene pomembnosti, predvsem pa trajnostne naravnanosti sprejela tudi med ambasadorje slovenskega gospodarstva.

Soboto 23. februarja 1991 so zaznamovali predvsem dogodki v tujini. Ameriški predsednik George Bush je namreč iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu postavil ultimat, da najpozneje v soboto do 18. ure po srednjeevropskem času začne umikati svoje čete iz zasedenega Kuvajta.

27. junija leta 1991 je Zoran Dernovšek kot pripadnik Teritorialne obrambe RS in vrhunsko izurjeni strelec s protiletalskim raketnim sistemom Strela 2M sestrelil prvi sovražni helikopter v konfliktu na tleh nekdanje Jugoslavije. Po tridesetih letih se spominja usodnega dne sestrelitve helikopterjev JLA. Nedvomno gre za enega najpomembnejših trenutkov slovenske osamosvojitve, ki je odločilno vplival na potek dogodkov.

Ali je največja težava Jugoslavije gospodarske, socialne ali nacionalne narave? Se sploh kdo resno prizadeva za reševanje enega ali drugega problema? Se je o tem v Jugoslaviji sploh mogoče mirno pogovarjati? Petek je prinesel nekaj takih poskusov.

Skupščina je dala soglasje k imenovanju novega vodstva javne radiotelevizije RTV Slovenija (RTV), kar je razjezilo tako levičarsko opozicijo kot medije.