Skoči do osrednje vsebine

5. 3. 1991: Samo gospodarska stabilnost jamči suverenost

Začelo se je tridnevno zasedanje slovenske skupščine, ki naj bi pripeljalo do sprejema proračuna za leto 1991. V vseh treh zborih se je razvila vroča razprava o proračunu, predvsem glede razporeditve denarja za nekatere proračunske postavke. Slovenska vlada je napovedala nižji proračun, poslanci pa so se večinoma strinjali, da vladajo v gospodarstvu slabe razmere, zato ga je nujno potrebno razbremeniti in hkrati povečati naložbe v infrastrukturo.

Stane Brovet pri vratih, na obeh straneh stojita vojaka in ena oseba v civilu.

Admiral Stane Brovet je dejal, da so po oceni JLA »mednacionalni in medrepubliški spori dosegli stopnjo, na kateri na posameznih območjih že ogrožajo elementarno varnost ljudi, izbruh državljanske vojne pa je zaradi vsega tega bolj in bolj verjeten«. | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Sprejem proračuna za suvereno Slovenijo

Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade, je v nagovoru poslancem dejal, da predlagani proračun predpostavlja suvereno državo Slovenijo in med drugim poudaril: »V razmerah, v katerih živimo, ne moremo ponuditi proračuna, s katerim bi bili vsi zadovoljni. Jasno je, da moramo zmanjšati javno porabo in razbremeniti gospodarstvo. Politično licitiranje nima smisla.«

Iz opozicije je bilo slišati tudi glasove, da naj bi predlagani razrez proračuna vodil v vojaško-policijsko državo. Jože Smole (Socialistična stranka Slovenije) pa se je obregnil tudi ob po njegovem mnenju previsoke planirane stroške za zunanje ministrstvo. Za najbolj radikalno zmanjšanje obrambnih izdatkov se je zavzel Roman Jakič (LDS), predlagal je, da naj bi zmanjšali delež sredstev, namenjenih teritorialni obrambi in jih usmerili v financiranje pripravništva dijakov in študentov. Milan Aksentijević, visoki častnik JLA in poslanec v slovenski skupščini, je ob sprejemu proračuna opozarjal na premajhen delež, namenjen JLA. Izpostavil je lastno mnenje, da bo vojska ostala v Sloveniji vsaj še dve do tri leta, ko naj bi zagotavljala obrambo »skupne domovine«.

JLA napoveduje državljansko vojno

Po krvavih dogodkih v Pakracu, kjer so se v začetku marca 1991 spopadli hrvaški policisti in srbski vstajniki, se je v imenu Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo oglasil admiral Stane Brovet in upravičeval posredovanje vojske v teh spopadih. Zlovešče so odmevale njegove besede, da so po oceni JLA »mednacionalni in medrepubliški spori dosegli stopnjo, na kateri na posameznih območjih že ogrožajo elementarno varnost ljudi, izbruh državljanske vojne pa je zaradi vsega tega bolj in bolj verjeten«.

Hkrati se je v Beogradu sestal odbor za ljudsko obrambo pri zveznem zboru skupščine SFRJ, kjer so razpravljali o predlogu sprememb zakona o splošni ljudski obrambi. Slovenski predstavnik Ivan Kuhar, sicer predsednik komisije za ljudsko obrambo v slovenski skupščini, je med drugim opozoril na dejstvo, da predlog zakona ohranja vlogo političnih organizacij v vojski, kljub temu, da je bil že po vsej državi uveden večstrankarski sistem. Po drugi strani prisotni predstavniki JLA nikakor niso želeli pristati na popolno depolitizacijo jugoslovanske vojske. General Ljubomir Domazetović je na mnenje slovenskih delegatov, da so argumenti in predlogi vojske v nasprotju s slovensko ustavo jasno odgovoril, da je to čisto normalno, ker da je slovenska ustava v nasprotju z zvezno.

Odmev nekih drugih časov

Odbor borcev IV. jugoslovanske armade, ki so spomladi 1945 sodelovali v zaključnih operacijah za osvoboditev Jugoslavije, je sprožil pobudo za zbiranje podatkov za poplačilo škode, ki naj bi jo udeleženci (oficirji, podoficirji in vojaki) utrpeli v bojih za Istro in Slovensko primorje. Postopek za poplačilo škode so nameravali sprožiti hkrati z osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške iz SFRJ.

Avtor: Renato Podbersič ml.