Skoči do osrednje vsebine

22. 2. 1991: Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država?

Ali je največja težava Jugoslavije gospodarske, socialne ali nacionalne narave? Se sploh kdo resno prizadeva za reševanje enega ali drugega problema? Se je o tem v Jugoslaviji sploh mogoče mirno pogovarjati? Petek je prinesel nekaj takih poskusov.
Bankovec za 100 jugoslovanskih dinarjev.

Jugoslovansko gospodarstvo so še naprej pestili nelikvidnost, pomanjkanje sredstev, plačilna nedisciplina in slabo delujoč devizni trg. | Avtor: Danila Golob/UKOM

Težave zveznega proračuna

Časnik Dnevnik je poročal, da je v zvezni proračun v enem dnevu prispelo 365 milijonov dinarjev. Tisti teden so republike vsak dan v zvezni proračun nakazale povprečno 200 milijonov dinarjev. V prejšnjih razmerah bi nakazale trikrat toliko. Hrvaška, Slovenija in Srbija so vztrajale pri zmanjšanem plačilu davka federaciji. Jugoslovanska vlada je sklenila predlagati Narodni banki Jugoslavije, naj za vojaške potrebe odobri posojilo. Jugoslovansko gospodarstvo so še naprej pestili nelikvidnost, pomanjkanje sredstev, plačilna nedisciplina in slabo delujoč devizni trg.

Seja predsedstva Jugoslavije v Sarajevu

V takih okoliščinah so predstavniki republik na seji jugoslovanskega predsedstva pojasnjevali stališča glede prihodnosti Jugoslavije. Slovenija in Hrvaška sta se na seji zavzeli za sporazumno razdružitev Jugoslavije v več samostojnih držav, ki bi se na podlagi svojih interesov lahko dogovarjale o morebitnih povezavah. Za enotno federacijo sta se zavzemali Srbija in Črna gora. Srbski predstavniki so vztrajali pri stališču, da zastopajo interese naroda, ne samo republike. Tudi Makedonija in BiH sta se zavzemali za skupno državo, a manj jasno. Alija Izetbegović, bosansko-hercegovski predsednik jugoslovanskega predsedstva, je predlagal asimetrično skupno državo. Skupina štirih republik bi bila po tem predlogu med seboj povezana bolj trdno, Hrvaška in Slovenija pa bi bili s to skupnostjo le ohlapno povezani.

Odzivi iz sveta

V ameriškem kongresu je demokratski senator Joseph Biden vodil sejo, na kateri so presojali, v kolikšni meri je Jugoslavija sprejela demokracijo. Končna ocena ameriške vlade je bila, da je v Jugoslaviji razvoj demokracije in človekovih pravic takšen, da bi država lahko dobila ameriško gospodarsko pomoč. V časniku Delu je bilo objavljeno poročilo o razpravi o razmerah v Jugoslaviji v nemškem parlamentu. Tam so prihajali v ospredje predvsem pozivi k mirnemu reševanju težav, k nenasilju. Izražena sta bila interes za celovitost države in pripravljenost Nemčije stati ob strani sprtim stranem v Jugoslaviji kot svetovalka. Dnevnik je povzel besedilo dunajskega dnevnika Der Standard, ki je poročal o tem, da so predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem nagovarjali Avstrijo, naj čim prej diplomatsko prizna avtonomno Slovenijo.

Težave slovenskega gospodarstva

Denarni tok in s tem celotno gospodarstvo sta tudi v Sloveniji doživljala zastoj. Tovarna Henkel Zlatorog je zelo uspešno poslovala, a se z marsikom niso upali sklepati kupčij, ker niso vedeli, kako bo s plačilom. Stečajni upravitelj Elana je novinarjem predstavil stanje v Elanu. Delavci so imeli veliko dela in prodaja jim je dobro tekla. Primanjkovalo pa jim je obratnih sredstev. Stečajna ekipa je ta sredstva iskala pri slovenski vladi in v pritegnitvi avstrijskega kapitala. Večer je prinašal poročilo, da zaposleni v Elektrokovini niso prejeli plač za januar. Generalni direktor ljubljanskega Petrola je opozoril na težave delovanja deviznega trga. Petrol je lahko uvozil samo najnujnejše količine nafte in plina, pa še to le zato, ker jim je Ljubljanska banka dala na voljo svoje devize za poravnavo zapadlih plačil.

Tudi na močno omejenem avtomobilskemu trgu lahko prepoznamo takratne razmere. Ljubljanski Slovenijales je v tistih dneh začel sprejemati vplačila za avtomobile znamke Hyundai – seveda le v devizah. Ker pa so domače banke zamujale s plačili v tujino, je Hyundai pri nas odprl devizni račun.

Socialna politika

Predstavniki slovenske vlade so se udeležili socialnega posveta, kjer so iskali rešitve za nastale razmere. S poglabljanjem krize bi bilo potrebno več denarja za reševanje socialnih vprašanj, a denarja je primanjkovalo. Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je poslal javni protest slovenskim oblastem. Demosovo vlado so nekdanji socialistični sindikalisti krivili za to, da naj bi bila podjetja in delavci na robu preživetja in zagrozili s stavkami, če vlada ne bo sprejemala njenih predlogov. Svoj socialni program je pripravila tudi Stranka za enakopravnost občanov, ki je navijala za obstoj skupne jugoslovanske države. Predsednik Dragiša Marojević je na tiskovni konferenci izrazil strah, da bodo v Sloveniji najprej odpuščali Neslovence. Hkrati je zagrozil z mitingi v tujini, če se vodilni slovenski politiki ne bodo udeležili razprave o razdruževanju Slovenije, ki jo bo organizirala njegova stranka.

Nastajanje nove ustave

Republiška ustavna komisija zaradi nesklepčnosti ni mogla nadaljevati dela za novo ustavo. Na koncu so se dogovorili, da se bo komisija sestajala vsak petek. Na pogovornem večeru v Celju so poglede o ustavi usklajevali Zeleni in SDP. Dr. Dušan Plut in dr. Ciril Ribičič sta zagovarjala mirovni člen, ki je posredno predvideval demilitarizacijo Slovenije, de facto pa je slabil obrambno pripravljenost države. Ljubljanski odbor SDZ pa je razpravljal o slovenski zastavi. Sklenili so, da bodo priznavali samo tradicionalno slovensko tribarvnico brez kakršnih koli ideoloških znakov.

Avtor: Matej M. Kavčič