Skoči do osrednje vsebine

1. 3. 1991: Franco Juri proti preusmeritvi nabornikov v slovensko TO

Ustavna komisija slovenske skupščine je 1. marca 1991 podprla predlog za vojaško usposabljanje slovenskih nabornikov v slovenski Teritorialni obrambi in policiji. A podpora ni bila soglasna.

Franco Juri

Franco Juri je nasprotoval usposabljanju slovenskih nabornikov v slovenski Teritorialni obrambi in policiji. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Slovenska skupščina je na januarskem zasedanju od slovenske vlade, takrat uradno še imenovane izvršni svet, zahtevala, da do sprejetja nove slovenske ustave uveljavi moratorij za vse napotitve slovenskih nabornikov v jugoslovansko armado (JLA).

Delovni osnutek za spremembo slovenske ustave

Vlada je zato pripravila delovni osnutek za spremembo 96. in 97. člena takratne slovenske ustave o ljudski obrambi. Spremembe so predvidevale vojaško usposabljanje slovenskih nabornikov v slovenski Teritorialni obrambi (TO) in policiji.

Če pa v teh organih ne bi bilo mogoče zagotoviti usposabljanja vojakov in če bi naborniki zato zašli v neugoden položaj, bi se lahko služenje vojaške obveznosti izjemoma izvedlo v šolskih centrih in šolah za rezervne oficirje JLA.

Podporniki in nasprotniki slovenske vojske

O osnutku ustavnega zakona so 1. marca 1991 razpravljali člani ustavne komisije slovenske skupščine. Kot piše časopis Delo, sta se v ustavni komisiji spopadala dva pogleda. Prvega je zastopal poslanec opozicijske Liberalnodemokratske stranke (LDS) Franco Juri.

Juri je nasprotoval predlaganemu ustavnemu zakonu, saj naj bi po njegovem mnenju moratorij prispeval k demilitarizirani državi, ne pa h krepitvi vojaškega aparata v Sloveniji.

Nasprotni pogled je povzel poslanec Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Ciril Kolešnik. Dejal je, da moratorij razumejo kot zamrznitev odhoda nabornikov v JLA, kar pa seveda ne pomeni, da v Sloveniji ne bi imeli svoje vojske.

Janševa pojasnila poslancem

Predlog ustavnega zakona je poslancem pojasnjeval tudi minister za obrambo v Demosovi vladi, Janez Janša. Med drugim je povedal, da noben sklep skupščine ne govori o moratoriju za služenje v TO in ONZ.

Povedal je tudi, da je slovenski politični vrh ob razpravah o minimalnem delovanju federacije predlagal zvezni vladi v Beogradu, da se JLA iz Slovenije postopno umakne v treh letih.

Slovenija brez odgovora zvezne vlade

V tem času bi Slovenija financirala najnujnejše funkcije armade. Slovenski predlog je tudi bil, da bi JLA do 1. avgusta 1991 izpraznila tretjino objektov v Sloveniji. Na te predloge zvezna vlada še ni odgovorila, je dejal minister za obrambo.

Pred glasovanjem v ustavni komisiji je Janša poudaril, da je dilema popolnoma jasna: ali sprejmejo moratorij in naborniki marca ne gredo v JLA ali pa bo nasprotno. Ustavna komisija je nato z glasovanjem podprla osnutek ustavnega zakona in ga kot predlog predložila skupščini.

Zvezno predsedstvo proti Sloveniji in Hrvaški

Medtem ko so slovenski poslanci razpravljali o ustavnem zakonu, ki je omogočal usposabljanje slovenskih vojakov v TO in policiji, pa se je jugoslovanska politična kriza vse bolj zaostrovala.

Zvezno jugoslovansko predsedstvo je namreč obsodilo resoluciji o razdružitvi, ki sta ju sprejela slovenska skupščina in hrvaški sabor. Proti obsodbi resolucij sta glasovala slovenski član zveznega predsedstva Janez Drnovšek in njegov hrvaški kolega Stipe Mesić.

Tudi zvezna vlada proti resolucijama

Tudi zvezna vlada se je sovražno odzvala na omenjeni resoluciji, češ da ne moreta biti pravni podlagi za odcepitev od Jugoslavije oziroma razdružitev jugoslovanskih republik.

Avtor: Aleš Žužek