Skoči do osrednje vsebine

28. 2. 1991: Pripravljen predlog zakona o obrambi in zaščiti za zagotovitev plebiscitne odločitve

Vlada je s predlogom zakona omogočila postopni prehod na novi sistem obrambe in zagotovila zaščito slovenske suverenosti. Ministri Rupel, Mencinger, Stanič in Puhar so pojasnjevali odločitve in predstavili ocene o dogajanju v državi. V javnosti je odmeval odstop rektorja mariborske univerze dr. Alojza Križmana, predsednik Komisije Pravičnost in mir dr. Anton Stres je predstavil pogled na uvedbo verouka v šolah.

Člani vlade stojijo v polkrogu v dvorani.

Vlada je s predlogom zakona o obrambi in zaščiti omogočila postopni prehod na novi sistem obrambe in zagotovila zaščito slovenske suverenosti. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Osnutek zakona o obrambi in zaščiti je bil skupščini predložen že jeseni leta 1990. Z obravnavo je odlašal predvsem zbor združenega dela, ki pa je osnutek v začetku 1991 končno vendarle potrdil. Vlada je takoj pripravila predlog zakona, skupščina je dokument tokrat po hitrem postopku uvrstila v parlamentarno obravnavo. Poslanci so prejeli v seznanitev hrvaško resolucijo o razdružitvi s SFRJ, ki so jo uvrstili na zasedanje skupščine v začetku marca. S porazom iraške vojske se je končala vojna proti Iraku, Sadam Husein je privolil v vseh 12 resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov.

Puhar in Stanič o svojih in odločitvah vlade, Rupel in Mencinger prisotna v tujih medijih

Ministrica za delo Jožica Puhar, v vladi sicer iz kvote Stranke demokratične prenove, je predstavila na vladi potrjen predlog zakona o zamrznitvi pokojnin, dokler se plače v republiki ne bi povečale povprečno za 11 odstotkov v primerjavi z decembrom leta 1990.

Dopisnici srbskega dnevnika Politika ekspres Aleksandri Plavevski je napisal pismo Stane Stanič, minister za informiranje. Bil je kritičen do njenega pisanja o predsedniku vlade Peterletu kot klerikalcu, ki naj ne bi bil imun na korupcijo in naj bi pri nakupovanju orožja prejel provizijo šestih milijonov nemških mark. Pisanje je označil za neodgovorno in lažnivo, zato ji je odsvetoval prisotnost na novinarskih konferencah. Proti pismu je v imenu Društva novinarjev Slovenije (DNS) protestiral Andrej Poznič. Zanimivo je, da se je Plavevski, ob povsem drugi priložnosti in sicer obeležitvi 600. obletnice kosovske bitke na Gazimestanu v juniju preteklega leta, opravičil tudi predsednik predsedstva RS Slovenije Janez Stanovnik, zaradi kritik na njeno dotakratno poročanje. Dopisnica Politike je bila v svojem poročanju iz Slovenije tudi kasneje vedno zelo negativno nastrojena do slovenskih teženj po neodvisnosti.

Stanič je ločeno predstavil tudi odločitev, da ne bo podpisal predloga dogovora zvezne vlade, s katerim naj bi zaustavili "propagandno vojno jugoslovanskih masovnih medijev". Darko Marin, zvezni minister za informiranje, je Staniču po telefonu zagrozil, da bodo obtožili slovensko ministrstvo, da ruši dobre namere zvezne vlade.

Dr. Dimitrij Rupel je bil na dvodnevnem obisku v Grčiji, kjer se je v Atenah pogovarjal s predstavniki zunanjega ministrstva in trgovinsko-gospodarske zbornice Aten. Za televizijski kanal Atene 1 je napovedal, da bo vlada spremljala dogajanje v SFRJ in se konec maja odločila, kdaj in kako bo izvedla osamosvojitev. Podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger je za dunajski tednik Wochenpresse izjavil, da se utegne Slovenija osamosvojiti veliko prej kot 23. junija. Navedel je tudi, da si Slovenija prizadeva za demilitarizacijo oziroma nekakšno Kostariko v Evropi, za državo brez vojske.

Burno dogajanje na področju šolstva

Odstopil je rektor Univerze v Mariboru dr. Alojz Križman. V odprtem pismu ministru za šolstvo dr. Petru Venclju je kot razloge navedel preobremenjenost z rednim delom in preutrujenost. Zapisal je tudi, da je "tlačanstvo vedno slabo vplivalo na moralo slovenskega naroda" in naj rektorsko mesto zasede tisti, ki "bo znal prisluhniti prostovoljni nesreči". S temi besedami je bil kritičen do zmanjševanja sredstev za izobraževanje v predlogu proračuna in hkrati povečevanja sredstev za vojsko, policijo in mednarodne dejavnosti.

Anton Stres je na mnenjski strani Dela v osrednjem, daljšem prispevku predstavil pogled na verski pouk v šoli. Zagovarjal je podobne rešitve, kot so jih uporabljali v nekaterih drugih evropskih državah.

Avtor: Jani Drnovšek