Skoči do osrednje vsebine

25. 2. 1991: Demosova vlada išče podporo proračunu

Petindvajsetega februarja 1991 so po petintridesetih letih razpustili vojaško organizacijo Varšavskega sporazuma, v vojni v Perzijskem zalivu so se začeli spopadi za mesto Kuvajt, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so se opredelili do predloga republiškega proračuna.

Člani vlade stojijo pred stavbo Državnega zbora.

Demosova vlada. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Konec Varšavskega pakta

Zunanji in obrambni ministri šestih držav (Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije in Madžarske) so v Budimpešti podpisali sporazum o ukinitvi vojaške organizacije Varšavski pakt. Varšavski sporazum (pod polnim imenom Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila povezava, sklenjena med vzhodnoevropskimi socialističnimi državami maja 1955 kot nekakšna protiutež ustanovitvi zveze Nato na Zahodu. Ministri so sklenili tudi, da bodo politično strukturo organizacije, ki v praksi nikoli ni imela večje vloge, odpravili do konca leta 1991.

GSZ o proračunu

Finančni minister dr. Marko Kranjec je upravnemu odboru GZS predstavil predlog novega republiškega proračuna. Največ nesoglasij se je pojavilo ob postavkah o pretirani javni porabi, kjer so bili problematični zlasti zdravstvo, pokojnine in gospodarska infrastruktura. Kranjec se je sicer strinjal, da porabe niso zmanjšali v zadostni meri, a je to opravičeval s sklicevanjem proračunskih uporabnikov na njihove pravice. Zbornični odbor predloga ni podprl in je po pisanju časopisa Večer ocenil, da vlada razmeram ni kos, če ne more ali ne zna zmanjšati pravic.

Predlog proračuna pa je razburil tudi cestne delavce. Vlada je namreč napovedala, da bo financirala samo projekte s pripravljeno lokacijsko dokumentacijo, ti pa so želeli denar kljub temu, da te za določene odseke še niso pripravili. 

»Hiperinflacijski harakiri«

Zaradi dolga republik do jugoslovanske vojske v okviru zveznega proračuna (republike so dolgovale skupaj 5,5 milijarde dinarjev, Slovenija nekaj nad milijardo) je zvezna vlada od Narodne banke Jugoslavije zahtevala posojilo v višini dveh milijard dinarjev. Zvezni premier Ante Marković je izsiljeno odločitev, da vojsko financirajo izključno z dodatnim tiskanjem denarja, označil za harakiri, ki bo povzročil dodatno inflacijo.  Jugoslavija bi s tiskanjem denarja kršila okvire denarnega načrta Mednarodnega denarnega sklada in se zaradi tega ne bi mogla več zadolževati na mednarodnih finančnih trgih.

Nepredvidljivost in zapletenost razmer na finančnih trgih pa je potrdil tudi podatek, da je bilo v zadnjih treh letih s slovenskim kapitalom na avstrijskem Koroškem ustanovljenih kar 270 podjetij.

Umik Iračanov in iskanje podpore pri Združenem kraljestvu

V vojni v Perzijskem zalivu so sile koalicije OZN pod vodstvom ZDA dosegle pomembno zmago v bitki za mesto Kuvajt. Po nekaterih poročilih je iraški predsednik Sadam Husein ukazal umik iraške vojske iz Kuvajta.

Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v Beogradu ob robu uradnega obiska iskal podporo za slovenske interese pri namestniku ministra za zunanje zadeve Združenega kraljestva Douglasu Hoggu.

Avtor: Marko Balažic