Skoči do osrednje vsebine

4. 3. 1991: Demos ostal brez Sivih panterjev

Najpomembnejša novost dneva v Sloveniji je bila sprememba v sestavi koalicije Demos. Tega dne je namreč vladno koalicijo zapustila upokojenska stranka Sivi panterji, ki se je sredi marca 1990 priključila Demosu. Razmere v Jugoslaviji pa so bile v znamenju naraščanja napetosti v narodnostno mešanih predelih Hrvaške, predvsem v mestecu Pakrac, kjer se razmere po petkovem srbskem uporu, še vedno niso umirile.
Logotip stranke sivih panterjev. Narisan črn panter na beli podlagi, spodaj napis Stranka sivih panterjev.

Na domačem političnem prizorišču je odmeval izstop stranke Sivih panterjev iz vladajoče koalicije Demos. | Avtor: hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Sivi panterji izstopajo iz Demosa

Na domačem političnem prizorišču je odmeval izstop stranke Sivih panterjev iz vladajoče koalicije Demos. Stanka, ki je bila ustanovljena 18. januarja 1990 ter se je sredi marca istega leta priključila Demosu, naj bi zastopala predvsem interese upokojencev. Stranka v Demosovi vladi sicer ni imela nobenega ministra. Razhajanja med stranko in drugimi člani koalicije so postala jasna že na zadnjem posvetu Demosovih poslancev v Poljčah, kjer so predstavniki Sivih panterjev skušali poslance neuspešno prepričati, naj sprejmejo njihovo stališče o, po njihovem mnenju, nepravičnem razmerju med povprečnimi osebnimi prihodki in starostnimi pokojninami. Ker njihove zahteve niso bile sprejete (poslanci so podprli vladni predlog o zamrznitvi usklajevanja pokojnin), se je vodstvo stranke odločilo za izstop. V začetku leta 1992 so se Sivi panterji pridružili stranki LDS.

Zaostrene razmere na Hrvaškem

Dogodki na narodnostno mešanih območjih Hrvaške so nakazovali, da se jugoslovanska kriza hitro stopnjuje. Napetosti so bile še naprej posebno izrazite v Slavoniji. V mestecu Pakrac so šole ostale zaprte, začelo se razoroževanje rezervnih enot policije, v katerih so bili pripadniki srbske narodnosti. Dogajanje je nadzorovala jugoslovanska armada, medtem ko so se specialne enote hrvaške policije umaknile iz mesta. O razmerah v Pakracu so se ta popoldan pogovarjali najvišji hrvaški in zvezni politični predstavniki, o njih pa naj bi razpravljali tudi na naslednjem sestanku jugoslovanskega predsedstva. Razmere so bile napete tudi v vzhodnih delih Slavonije, kjer so delovali srbski agitatorji, ki so srbsko prebivalstvo pozivali, naj se umakne na varno v Srbijo. Odnosi med srbskim in hrvaškim prebivalstvom so se ostrili tudi na območju Kninske krajine, kjer se je nadaljevalo nasilje srbskih rezervnih policijskih enot nad lokalnimi Hrvati. Olje na ogenj so prilivali številni srbski časopisi, ki so poročali o domnevnem dnevnem nasilju nad srbskim prebivalstvom, ki naj bi ga izvajala hrvaška policija. Dogodki so vzbujali tudi veliko pozornosti v mednarodnem tisku, ki je napetosti večinoma razlagal kot rezultat načrtne srbske politike pritiskov na Hrvaško.  

Dunajski župan pozdravil »samostojno Slovenijo«

Ljubljano je obiskal dunajski župan dr. Helmut Zilk, ki se je srečal s slovenskimi političnimi predstavniki. Visokega gosta so pozdravili delegacija vlade pod vodstvom predsednika Lojzeta Peterleta, predsednik skupščine dr. France Bučar ter ljubljanski župan Jože Strgar. Pogovori so potekali o gospodarskem sodelovanju, odmevala pa je Zilkova jasna podpora slovenski politiki oziroma osamosvojitvenim prizadevanjem. Avstrijski gost je tako obljubil, da se bo udeležil slovesnosti ob razglasitvi neodvisne države, z naslednjimi besedami: »Na svidenje v samostojni Sloveniji!«

Avtor: Matic Batič