24. 2. 1991: Republiški voditelji podajajo svoj pogled na prihodnost Jugoslavije, Zeleni Slovenije polemično o razrezu proračunskih sredstev
Odmevi po sestanku predsedstva SFRJ v Sarajevu
Po ponovnem neuspešnem zasedanju jugoslovanskega predsedstva so se vrstili odzivi različnih političnih predstavnikov. Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je tako poudaril, da je sestanek pokazal nespremenjeno politično razcepljenost republik, pri čemer sta si nasproti stala povsem različna koncepta Slovenije in Hrvaške na eni ter Srbije in Črne gore na drugi strani, Makedonija ter Bosna in Hercegovina pa sta bili vmes. Podpredsednik predsedstva Stipe Mesić je opozoril, da mora državni sistem kljub negotovi nadaljnji prihodnosti države vendarle delovati, saj bi sicer lahko nastal kaos. Da jugoslovanska država v primeru izstopa Slovenije in Hrvaške nima prihodnosti, pa je v Sarajevu poudaril makedonski predsednik Kiro Gligorov. V primeru federacije med Srbijo in Črno goro bi se namreč porušila razmerja moči v državi. Različne zasnove prihodnosti so tako še naprej čedalje jasneje kazale na nezmožnost sporazumnega razpletanja jugoslovanskega gordijskega vozla.
Zeleni Slovenije o porabi proračunskih sredstev
Predsedstvo stranke Zeleni Slovenije je podalo svoj pogled na osnutek republiškega proračuna. Kot je poročalo Delo, naj bi jih pri tem motili preveliki izdatki za vojsko, pri čemer so v stranki nastala tudi nesoglasja. Predsednik dr. Dušan Plut je tako delež sredstev, namenjenih za obrambo, označil za nesorazmernega v primerjavi s sredstvi, ki so bila namenjena za okolje, medtem ko so nekateri drugi člani opozarjali predvsem na višino prispevkov, namenjenih za jugoslovansko armado. Zelene so motili tudi pomanjkanje vlaganj v varovanje okolja in nadaljnje subvencioniranje premogovnikov, velikih porabnikov električne energije, ter odsotnost jasnih načrtov o zaprtju jedrske elektrarne v Krškem.
Začetek kopenske ofenzive v Kuvajtu
Mednarodno najodmevnejši dogodek dneva se je zgodil na Bližnjem vzhodu, kjer so koalicijske sile začele dolgo pričakovano kopensko ofenzivo za izgon iraških enot iz Kuvajta. Ker se iraške enote tudi po zadnjem ultimatu, ki se je iztekel v soboto, niso začele umikati iz Kuvajta, se je v nedeljo začela kopenska ofenziva zaveznikov. Spopadi, v katerih si je na obeh straneh nasproti stalo več kot 1,3 milijona vojakov, so bili eden največjih vojaških spopadov po drugi svetovni vojni. Združene sile zaveznikov, ki jih je vodil ameriški general Norman Schwarzkopf, so že prvi dan spopadov dosegle velike uspehe in prodrle globoko v notranjost Kuvajta.
Avtor: dr. Matic Batič
Sorodne vsebine
-
15. 1. 1992: Slovenija – enakopravna med državami v Evropi in svetu!
-
14. 1. 1992: Slovenija ne bo podpisala tristranskega sporazuma o manjšinah
-
13. 1. 1992: Sveti sedež prizna Slovenijo, italijansko-slovenska pogajanja o manjšinah
-
12. 1. 1992: Ni težav za evropsko priznanje Slovenije
-
11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve
-
10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav
-
9. 1. 1992: Po zunanjepolitični umiritvi vihar doma
-
8. 1. 1992: V medijih teden dni po seji Sveta Demosa v Dolskem že predstavljena nova vladna koalicija od aprila
-
7. 1. 1992: Kdo je največ pripomogel k samostojni slovenski državi?
-
6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah