Skoči do osrednje vsebine

24. 2. 1991: Republiški voditelji podajajo svoj pogled na prihodnost Jugoslavije, Zeleni Slovenije polemično o razrezu proračunskih sredstev

Nedeljo 24. februarja 1991 so na jugoslovanski ravni zaznamovali odmevi po sestanku predsedstva SFRJ v Sarajevu 22. februarja, na katerem so predstavniki republik znova neuspešno skušali presekati jugoslovanski gordijski vozel. V Sloveniji so Zeleni polemično razpravljali o deležu sredstev, namenjenih vojski. Pozornost javnosti so to nedeljo sicer pritegnile predvsem razmere v Iraku oziroma Kuvajtu, kjer so koalicijske sile pod vodstvom ZDA začele dolgo pričakovano kopensko ofenzivo za osvoboditev te države, ki so jo vse od avgusta leta 1990 zasedale enote iraškega diktatorja Sadama Huseina.

Dušan Plut podpisuje izjavo v skupščini.

Predsednik stranke Zeleni Slovenije dr. Dušan Plut (na fotografiji ob nastopu funkcije člana Predsedstva RS). | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Odmevi po sestanku predsedstva SFRJ v Sarajevu

Po ponovnem neuspešnem zasedanju jugoslovanskega predsedstva so se vrstili odzivi različnih političnih predstavnikov. Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je tako poudaril, da je sestanek pokazal nespremenjeno politično razcepljenost republik, pri čemer sta si nasproti stala povsem različna koncepta Slovenije in Hrvaške na eni ter Srbije in Črne gore na drugi strani, Makedonija ter Bosna in Hercegovina pa sta bili vmes. Podpredsednik predsedstva Stipe Mesić je opozoril, da mora državni sistem kljub negotovi nadaljnji prihodnosti države vendarle delovati, saj bi sicer lahko nastal kaos. Da jugoslovanska država v primeru izstopa Slovenije in Hrvaške nima prihodnosti, pa je v Sarajevu poudaril makedonski predsednik Kiro Gligorov. V primeru federacije med Srbijo in Črno goro bi se namreč porušila razmerja moči v državi. Različne zasnove prihodnosti so tako še naprej čedalje jasneje kazale na nezmožnost sporazumnega razpletanja jugoslovanskega gordijskega vozla.

Zeleni Slovenije o porabi proračunskih sredstev

Predsedstvo stranke Zeleni Slovenije je podalo svoj pogled na osnutek republiškega proračuna. Kot je poročalo Delo, naj bi jih pri tem motili preveliki izdatki za vojsko, pri čemer so v stranki nastala tudi nesoglasja. Predsednik dr. Dušan Plut je tako delež sredstev, namenjenih za obrambo, označil za nesorazmernega v primerjavi s sredstvi, ki so bila namenjena za okolje, medtem ko so nekateri drugi člani opozarjali predvsem na višino prispevkov, namenjenih za jugoslovansko armado. Zelene so motili tudi pomanjkanje vlaganj v varovanje okolja in nadaljnje subvencioniranje premogovnikov, velikih porabnikov električne energije, ter odsotnost jasnih načrtov o zaprtju jedrske elektrarne v Krškem.

Začetek kopenske ofenzive v Kuvajtu

Mednarodno najodmevnejši dogodek dneva se je zgodil na Bližnjem vzhodu, kjer so koalicijske sile začele dolgo pričakovano kopensko ofenzivo za izgon iraških enot iz Kuvajta. Ker se iraške enote tudi po zadnjem ultimatu, ki se je iztekel v soboto, niso začele umikati iz Kuvajta, se je v nedeljo začela kopenska ofenziva zaveznikov. Spopadi, v katerih si je na obeh straneh nasproti stalo več kot 1,3 milijona vojakov, so bili eden največjih vojaških spopadov po drugi svetovni vojni. Združene sile zaveznikov, ki jih je vodil ameriški general Norman Schwarzkopf, so že prvi dan spopadov dosegle velike uspehe in prodrle globoko v notranjost Kuvajta.

Avtor: dr. Matic Batič