Slovenija se udeležuje 5. medvladne konference o mednarodnem pravno zavezujočem instrumentu v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je danes udeležila zasedanja Stockholmske pobude za jedrsko razoroževanje, ki se ji je Slovenija pridružila julija letos. Pobuda namerava vzpodbuditi uspešen rezultat Desete pregledne konference Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki poteka na sedežu Organizacije združenih narodov. “Ponosna sem, da se je Slovenija pridružila Stockholmski pobudi, ki jo vodita dve ženski ministrici za zunanje zadeve, nemška kolegica Annalena Baerbock in švedska kolegica Ann Linde,” je poudarila ministrica Fajon.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je udeležila otvoritvenega zasedanja Desete pregledne konference pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. V svojem nastopu je izpostavila ključni prispevek pogodbe h globalnemu miru in varnosti, še posebej v luči kompleksnega varnostnega okolja, zaznamovanega z raznolikimi izzivi in grožnjami. Zavzela se je za nadaljnjo okrepitev pogodbe v okviru vseh treh njenih glavnih stebrov in sicer razoroževanja, neširjenja jedrskega orožja ter miroljubne uporabe jedrske energije.

Na 76. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov je bila v New Yorku sprejeta resolucija, ki na globalni ravni razglaša pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je mudila na delovnem obisku v Ukrajini, kjer se je srečala z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Dmitrom Kulebo, predsednikom vlade Denisom Šmihalom, županom mesta Kijev Vitalijem Kličkom in direktorjem ukrajinske agencije za investicije Sergiyem Tsivkachem. Ministrica Fajon je v pogovorih s sogovorniki zagotovila nadaljnjo slovensko podporo in pomoč Ukrajini, tako pri soočanju s katastrofalnimi posledicami ruske agresije kot tudi pri premagovanju ovir na poti EU integracij.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je dne 14. julija 2022 objavila poročilo neodvisnih strokovnjakov o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v Ukrajini, ki je bilo pripravljeno v okviru t.i. Moskovskega mehanizma.

Državni sekretar mag. Marko Štucin se je v Bruslju udeležil rednega zasedanja Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki ga je vodil visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Osrednje teme zasedanja so bile ruska agresija na Ukrajino, odnosi med EU in Latinsko Ameriko in Karibi ter digitalna diplomacija.

1. julija 2022 je minilo 20 let od začetka veljavnosti Rimskega statuta in ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča. 17. julija 2022 pa praznujemo dan mednarodnega kazenskega pravosodja, ki obeležuje sprejem Rimskega statuta. Ta še danes predstavlja enega ključnih stebrov mednarodnega kazenskega pravosodja.

Državni sekretar Marko Štucin se je na povabilo češkega predsedstva Svetu EU udeležil neformalnega srečanja ministrov in državnih sekretarjev za evropske zadeve v Pragi. V okviru razprave o prioritetah predsedstva so člani Sveta za splošne zadeve največ pozornosti namenili nadaljnji podpori Evropske unije Ukrajini, razpravljali pa so tudi o krepitvi demokratičnih institucij in vlogi pluralnosti medijev ter o implementaciji priporočil Konference o prihodnosti Evrope.

Državni sekretar Marko Štucin se je ob robu konference o zagotavljanju odgovornosti v Ukrajini v Haagu srečal z namestnikom ministra za zunanje zadeve Češke Jiříjem Kozákom.

Državni sekretar Marko Štucin se je v Haagu udeležil ministrske konference o zagotavljanju odgovornosti v Ukrajini (angleško Ukraine Accountability Conference - UAC). Na konferenci je bila sprejeta politična deklaracija, s katero so države zagotovile nadaljnjo podporo v prizadevanjih za zagotavljanje odgovornosti za storjena mednarodna kazniva dejanja v Ukrajini.

Ministrica Tanja Fajon je na 8. seji vlade predstavila Poročilo Evropske komisije o vladavini prava za leto 2022 in poudarila zavezo Slovenije, da bo priporočila upoštevala. Ministrstvo za zunanje zadeve je kot nosilni resor za to vprašanje vsa pristojna ministrstva in organe zadolžilo za temeljit pregled poročila in celovit odziv.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je na povabilo ministra za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Pétra Szijjárta v Budimpešti udeležila srečanja ministrov za zunanje zadeve petih srednjeevropskih držav (C5).

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je v Monoštru sestala s predstavniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Srečanja so se s strani porabskih Slovencev udeležili Erika Köleš-Kiss, zagovornica slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu, Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, in Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.

Državni sekretar mag. Marko Štucin se je ob robu srečanja ministrov in državnih sekretarjev za evropske zadeve držav članic neformalne skupine MED-9 v Madridu dvostransko srečal s španskim gostiteljem, državnim sekretarjem za evropske zadeve v Ministrstvu za zunanje zadeve, EU in sodelovanje Kraljevine Španije Pascualom Navarrom.

Državni sekretar mag. Marko Štucin se je v Madridu udeležil srečanja ministrov in državnih sekretarjev za evropske zadeve držav članic neformalne skupine MED-9. Udeleženci so obravnavali sredozemske in aktualne evropske vsebine v luči vrha MED-9, ki ga bo septembra 2022 gostila Španija.

Vršilka dolžnosti generalne direktorice veleposlanica Ksenija Škrilec se je v Pragi udeležila neformalnega srečanja generalnih direktorjev za zadeve EU, ki ga je ob prevzemu predsedovanja Svetu EU pripravila Češka.

Evropski parlament je s posebno resolucijo razglasil 11. julij za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.

Na 50. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice, ki je potekalo med 13. junijem in 8. julijem 2022, so razpravo, kot je običajno za junij, posvetili pravicam žensk in deklic ter vprašanju diskriminacije na podlagi spola, spolne usmerjenosti in spolne identitete. V luči izredno zaskrbljujoče situacije žensk in deklic v Afganistanu je Evropska unija v času zasedanja zahtevala tudi nujno razpravo na to temo.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je mudila na prvem obisku v sosednji državi. Poleg gostitelja, ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške Gordana Grlića Radmana, se je srečala tudi s predsednikom države Zoranom Milanovićem in predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Ministrica Fajon je poudarila podporo Slovenije polni integraciji Hrvaške v Evropsko unijo z načrtovanim prevzemom evra in vstopom v schengensko območje v začetku prihodnjega leta. S hrvaškim kolegom sta se zavzela za dialog in reševanje odprtih vprašanj na delovni ravni.