Skoči do osrednje vsebine

Neformalno srečanje generalnih direktorjev za zadeve EU v Pragi

  • Ministrstvo za zunanje zadeve
Vršilka dolžnosti generalne direktorice veleposlanica Ksenija Škrilec se je v Pragi udeležila neformalnega srečanja generalnih direktorjev za zadeve EU, ki ga je ob prevzemu predsedovanja Svetu EU pripravila Češka.
Neformalno srečanje generalnih direktorjev za zadeve EU v Pragi

Neformalno srečanje generalnih direktorjev za zadeve EU v Pragi

1 / 2

Generalni direktorji so izmenjali stališča o prednostnih nalogah predsedstva, posebej pa so se posvetili vprašanju zagotavljanja energetske varnosti po ruski agresiji na Ukrajino in uresničevanju evropske perspektive držav Zahodnega Balkana.

Generalni direktorji so pregledali načrte za zagotavljanje zadostnih dobav energije ter možnosti za dodatne ukrepe, ki bi jih v pripravah na zimo lahko uvedle države članice Evropske unije, saj se nekatere države soočajo z motnjami in prekinitvami oskrbe z energijo.

Vršilka dolžnosti generalne direktorice Škrilec je poudarila pomen preventivnega delovanja, diverzifikacijo virov in poti, solidarnost ter tesnejše sodelovanje med državami članicami EU. Izpostavila je pomembnost sklepanja dobavnih pogodb med sosednjimi državami ter pravočasno določitev preglednih pravil o souporabi energije. Na dolgi rok Slovenija v ospredje postavlja doseganje energetske učinkovitosti in prehod na obnovljive vire energije. 

Med prednostnimi nalogami češkega predsedstva je širitev EU in regija Zahodnega Balkana. Vršilka dolžnosti generalna direktorica Škrilec je ob predstavitvi slovenskih stališč glede širitve EU na Zahodni Balkan posebej izpostavila prizadevanja Slovenije za podelitev statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini ter nadaljevanje časovnice z drugimi državami. Širitev je geopolitično vprašanje, povezano s kredibilnostjo EU, ki mora ostati v ospredju tudi v kontekstu zadnjih razprav o širši soseščini in prihodnosti evropskega kontinenta.  

Države članice so izrazile široko podporo prednostnim nalogam češkega predsedstva, ki si bo v prihodnjih šestih mesecih prizadevalo za obvladovanje begunske krize, povojno obnovo Ukrajine, energetsko varnost ter krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Prizadevalo si bo tudi za strateško odpornost evropskega gospodarstva in odpornost demokratičnih institucij.