Digitalna povezanost prostora, okolja, vode in narave za zeleno lokacijo
2021–2026

Z jasno zastavljenimi cilji delovanja v okviru EU bo Slovenija v svetovnem merilu uspešna in na znanju temelječa družba, kar bo dosegla z odličnim visokim šolstvom in odlično raziskovalno dejavnostjo znotraj visokošolskih zavodov in raziskovalnih inštitutov ter odgovorno akademsko, institucionalno in ekonomsko avtonomijo. To bo zagotavljalo pridobivanje konkurenčnega in kakovostnega kadra za potrebe trga dela prvenstveno v Sloveniji kot tudi širše v EU.

Z virtualnim uvodnim sestankom, ki se je odvil 10. marca 2022, se je začelo izvajanje projekta »Sistem za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu« (kratica NAMIRS – North Adriatic Maritime Incidents Response System). Na sestanku je bila vzpostavljena podlaga za sodelovanje med projektnimi partnerji in potrjen vsebinski in terminski načrt izvedbe projekta.

Projekt »Varni in enaki ob naravnih in drugih nesrečah« (angleško Safe and Equal in EMErgencies - SEE ME) je Uprava za zaščito in reševanje skupaj s projektnimi partnerji pridobila na razpisu Evropske komisije – Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (DG ECHO).

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je leta 2022 v okviru digitalnega prehoda na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane začela s projektom Izgradnja celostnega informacijskega sistema inšpekcije UVHVVR (projekt ISI).

Potrebne so… »(…) kakovostne informacije o tem, kaj diplomanti počnejo po pridobitvi kvalifikacije ali opustitvi izobraževanja in usposabljanja, da bi lahko razumeli vzroke težav z zaposljivostjo diplomantov v določenih regijah in gospodarskih sektorjih ali diplomantov določenih disciplin visokega šolstva ali poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter našli rešitve za tovrstne težave.“ Iz priporočil Sveta Evropske unije z dne 20. novembra 2017 o spremljanju diplomantov.

Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2022 za Plečnikovo leto. Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine, pomembne za človeštvo, obenem pa zaveza za njeno še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje.

Večjezična potujoča razstava Plečnikova Ljubljana je nastala leta 2017, ob 145. obletnici Plečnikovega rojstva. Namenjena je bila mednarodni promociji dediščine arhitekta in v podporo nominaciji Plečnikovih dela za vpis na Seznam svetovne dediščine. Potujoča razstava je doslej uspešno gostovala v mnogih krajih po svetu, od Madrida do Moskve in od Toronta do Sao Paola. Razstava, ki sta jo pripravila Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Muzeji in galerije mesta Ljubljana – Plečnikova zbirka pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo, bo v posodobljeni obliki na ogled tudi v Plečnikovem letu 2022.

Strategija preobrazbe digitalnega gospodarstva opredeljuje, kako bo Slovenija v naslednjem desetletju zagotovila prehod v sodobno digitalno gospodarstvo. Do leta 2030 bo Slovenija postala vodilno središče naprednih digitalnih tehnologij v Evropi in bo med prvimi tremi evropskimi državami po indeksu napredne digitalne tehnologije.

Pospešitev digitalne preobrazbe državne uprave in javnega sektorja z namenom dostopa in zagotavljanja uporabniku prijaznih in varnih digitalnih storitev se je v zadnjem času pokazala kot nujna. Izkušnja s pandemijo COVID-19 je še dodatno izpostavila šibkosti in izzive, povezane z digitalizacijo, ter pokazala na nujnost razvoja celovitih digitalnih rešitev brez nujnosti fizičnega kontakta na vseh področjih, tudi v državni upravi. Digitalna državna uprava je predpogoj za agilno odzivanje na spremembe in učinkovito nudenje e-storitev tako prebivalcem kot podjetjem in drugim uporabnikom.

S projektom bomo pripravili pogoje za uspešno poenotenje delovnega okolja uporabnikov, zagotovili strojno opremo za uporabnike, ki jih bomo migrirali na novo delovno okolje, vpeljali sistem za nadzor nad stanjem licenc ter vzpostavili bazo znanja za EKC.

Projekt je predviden v okviru reforme okrepitve upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave –Modernizacija digitalnega okolja javne uprave in predvideva poenotenje standardov na področju poslovno-informacijske arhitekture ter vzpostavitev standardiziranega DevSecOps okolja in standardiziranih tehnoloških platform, ki bodo pomenila enotna izhodišča za razvoj informacijskih
rešitev.

Ukrep Vzpostavitve informacijske infrastrukture nove generacije obsega različna področja IKT. Informacijska infrastruktura se hitro razvija, uporabniki pričakujejo in zahtevajo nove digitalne storitve, informacijska (ne)varnost je prišla na prve strani medijev. Moderni tehnološki trendi veriženja blokov, umetne inteligence, kvantnega računalništva, pametnih hiš, mest in držav so že v uporabi ali pa bodo v naslednjih petih letih primerni za produkcijsko uporabo.

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v letu 2022 postal končni prejemnik sredstev iz Mehanizma za za okrevanje in odpornost, s projektom Zasnova in razvoj podpornega informacijskega sistema za učinkovit in transparenten inšpekcijski nadzor na terenu - eFokus.

Z ukrepi Digitalizacije pravosodja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost se bo zagotavljala večja dostopnost in prilagojenost pravosodja sodobnim načinom poslovanja, z večjo osredotočenostjo na posameznika. Pospešila se bo nujna nadaljnja digitalizacija storitev, kar bo pripomoglo k pospeševanju obravnavanja zadev, hitrejši in celovitejši izmenjavi informacij, uporabi varne in kvalitetne komunikacijske tehnologije za videokonference ter k enostavnemu dostopu do pravosodja za vse, ki v pravosodni sistem vstopajo (državljani, podjetja).

S projektom krepitve mobilnih paliativnih timov se bo na nacionalnem nivoju zagotavljalo celovito paliativno oskrbo bolnikov in njihovih svojcev v domačem okolju.

Projekt se osredotoča na premagovanje ovir pri doseganju ciljev EU glede recikliranja ter na doseganje popolnega izvajanja Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije.
Projekt uvaja celosten nabor komplementarnih tehničnih, digitalnih, okoljskih, družbenih in krožnih rešitev za sprostitev vseh potencialov programa, doseganje največje materialne samozadostnosti in povečanega krožnega donosa v sektorju odpadkov in virov.

S Programom spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva postavljamo ambiciozne cilje ter jasne strateške in učinkovite ukrepe za 5-letno obdobje, od decembra 2021 do novembra 2026, s čimer bomo zagotovili dolgoročno konkurenčnost in odpornost slovenskega izvoznega gospodarstva ter privabili trajnostno naravnane investicije.

Slovenija dejavno sodeluje v obravnavi izzivov na področju mednarodnega miru in varnosti v okviru OZN in kandidira za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN v obdobju 2024–2025.

Partnerstvo predvideva izvajanje meroslovno naravnanih raziskovalnih in razvojnih projektov. Evropska komisija bo EPM financirala do 300 milijonov evrov, sodelujoče države pa bodo prispevale nacionalni delež v višini vsaj 363 milijonov evrov.