Projekti in programi

Na Ministrstvu za kulturo smo k sodelovanju pri nastajanju novega nacionalnega programa za jezikovno politiko povabili predstavnike strokovnih institucij ter širšo javnost, zato da bi skupaj pregledali in ugotovili, kakšno je stanje na posameznih vsebinskih področjih jezikovne politike, ter zapisali jasne in uresničljive cilje in ukrepe v tem pomembnem strateškem dokumentu za naslednje programsko obdobje.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje se je pridružilo evropskemu projektu LeadEx – Learning about the Educational Approach to Develop Excellence (Učenje o izobraževalnem pristopu za razvoj odličnosti), ki poteka v okviru programa Interreg Europe.

Implementacija modela prvih posredovalcev bo vzpostavila učinkovito in usklajeno področje prvih posredovalcev v sistemu nujne medicinske pomoči, kar bo omogočilo hitrejše in boljše odzivanje pri življenjsko ogrožajočih stanjih.

Za boljšo zaščito ljudi in premoženja v primeru naravnih in drugih nesreč v Sloveniji vzpostavljamo sistem javnega obveščanja in alarmiranja prebivalstva SI-ALARM s pošiljanjem opozorilnih obvestil, ki bo omogočal hitro pošiljanje nujnih sporočil v obliki tako imenovanega potisnega sporočila na mobilne telefone uporabnikov na določenem geografskem območju.

Krepitev sodelovanja pri podnebnih podatkih za oblikovanje znanstveno utemeljenih politik prilagajanja v Podonavju (Danube-ADAPT) je projekt, ki povezuje partnerje držav Podonavja, saj obsežnost območja zahteva čezmejno, meddržavno usklajeno zbiranje in izmenjavo kakovostnih podatkov ter metodologij v namene znanstveno podprtih prilagoditvenih politik na podnebne spremembe celotne regije.

Leta 2023 je Slovenija sprejela Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). S sprejetjem novega zakona smo na Ministrstvu za solidarno prihodnost začeli vzpostavljati nov steber socialne varnosti in uredili posebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Namen projekta Dostopna dolgotrajna oskrba – Izboljšanje dostopnosti storitev in informiranje o dolgotrajni oskrbi je podpora uveljavljanju zakona ter izboljšanje dostopa do pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot upravičenec, skupaj s partnerji, centri za socialno delo, Skupnostjo centrov za socialno delo in Inštitutom RS za socialno varstvo, v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, izvaja projekt »Posodobitev sistema socialnega varstva ter varstva otrok in družin« z namenom večje učinkovitosti, dostopnosti in kvalitete storitev za vključenost ciljnih skupin. Projekt se financira iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije sta sklenila pogodbo o sofinanciranju operacije »Kompetentna Slovenija«, ki se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifičnega cilja ESO4.7 »Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih veščin, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih veščinah na podlagi potreb trga dela, olajševanje prehodov med delovnimi mesti in spodbujanje poklicne mobilnosti (ESS+)«.

Kmetijsko–prehranski sistem je na prelomnici. Nestabilne geopolitične in gospodarske razmere, pritiski na ekosisteme, podnebna kriza, družbene spremembe in zdravstveni izzivi kažejo na nujnost sistemskega ukrepanja. S pripravo Vizije »Naše kmetijstvo in hrana v 2040« bo oblikovan družbeni dogovor o preobrazbi kmetijsko–prehranskega sistema v Sloveniji.

CYSSDE je evropski projekt, namenjen izboljšanju kibernetske varnosti operaterjev bistvenih storitev ter malih in srednje velikih podjetij. Obravnava znane ranljivosti ter organizacijam pomaga pri skladnosti z direktivo NIS2. Projekt to dosega z organizacijo razpisov za podporo državam članicam, razvojem metod in scenarijev za kibernetsko varnost ter sodelovanjem z nacionalnimi centri za kibernetsko varnost za izboljšanje zmogljivosti preizkusov vdora po vsej Evropi.

Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vročinske valove, požare, poplave in dolgotrajne suše, ki vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo, biodiverziteto, vodne vire, zdravje ljudi in infrastrukturo. Čeprav je država v preteklosti že veliko vložila v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pa je področje prilagajanja šele zdaj deležno ustrezne pozornosti – in to z jasnim ciljem: zaščititi ljudi, naravo in infrastrukturo. Projekt se navezuje na Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejet leta 2016, in pomeni ključni korak k sistemski in dolgoročni odpornosti Slovenije. Z vključitvijo 14 partnerjev in 5 povezanih organizacij iz znanstvene, upravne, nevladne in lokalne sfere bo projekt do leta 2032 spodbujal sodelovanje, znanje in krepitev delovanja na vseh ravneh upravljanja.

Namen projekta je zagotoviti interoperabilnost in varno čezmejno obratovanje lokomotiv na koridorjih jedrnega omrežja TEN-T z uvedbo sistema ETCS nivo 2 Baseline 3.

Namen projekta je vzpostaviti enotno, digitalno in interoperabilno upravljanje železniških zmogljivosti na evropski ravni ter omogočiti učinkovitejše čezmejno načrtovanje in upravljanje prometa. Projekt podpira uvedbo prihodnje evropske regulative, izboljšuje izmenjavo podatkov in skupne digitalne sisteme ter prispeva k večji učinkovitosti, zanesljivosti in konkurenčnosti železniškega prometa v Evropi.

Namen projekta je zagotoviti varno, zanesljivo in interoperabilno upravljanje železniškega prometa na novem drugem tiru Divača–Koper z uvedbo sistema ERTMS/ETCS. Projekt omogoča učinkovitejše vodenje prometa, večjo varnost in povečanje zmogljivosti ključne tovorne povezave do pristanišča Koper ter prispeva k razvoju sodobne železniške infrastrukture v skladu z zahtevami omrežja TEN-T.

Cilj projekta je izdelava, vzpostavitev in vzdrževanje informacijske rešitve DIPSIIP, ki bo omogočala spremljanje izvajanja prometne politike, investicij trajnostne mobilnosti in investicij infrastrukturnih projektov.

S študijskim letom 2025/2026 se uvaja enotna študentska izkaznica v obliki aplikacije za pametne telefone.

Uprava za probacijo je na podlagi Odločitve o podpori št. V00170-1/1/MP/0, z dne 9. 10. 2024, postala upravičenec za operacijo »Razvoj delovnih kompetenc in specializiranih programov za osebe, vključene v probacijo«. Operacija se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021-2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.«

Slovenija je s 1. januarjem 2025 prvič prevzela predsedovanje neformalni skupini MED9, ki jo sestavlja devet podobno mislečih sredozemskih držav članic EU. Poleg Slovenije so članice MED9 še Portugalska, Španija, Francija, Italija, Grčija, Ciper, Malta in Hrvaška. Slovenija se bo v času predsedovanja osredotočila na krepitev vidnosti in vloge MED9 v EU in v regiji na področjih krepitve konkurenčnosti, odpornosti regije in aktualnih geostrateških ter zunanjepolitičnih vprašanj.

Digitalna analitična podpora v nacionalnem centru za krizno upravljanje je analitični program namenjen zgodnjemu odkrivanju kompleksnih kriz na osnovi umetne inteligence. S pomočjo iskanja informacij po spletu in ostalimi informacijami digitalna analitična podpora zaradi sposobnosti umetne inteligence hitreje in bolj natančno obdeluje podatke in pripravi potrebne analize.

Republika Slovenija je z letom 2025 prvič prevzela predsedovanje neformalni Skupini za gozdove (For Forest Group – FFG), ustanovljeni oktobra 2022 v Luksemburgu. Pod slovenskim vodstvom bodo ključne aktivnosti osredotočene na aktualne izzive, povezane z gozdovi, gozdarstvom in podnebnimi spremembami. Predhodno sta skupino vodili Avstrija v letu 2023 in Finska v letu 2024.