Skoči do osrednje vsebine

Projekti in programi

Prilagodite izpis
Ponastavi
  • Zaključen

    Retrace

    Krožno gospodarstvo je relativno nova paradigma, ki izhaja iz spoznanja, da je linearni gospodarski model preživet in da na planetu s končnimi viri neskončna raba surovin ni mogoča. Bistvo novega modela je, da izdelki, komponente in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in finančno vrednost. Prehod v krožno gospodarstvo lahko v prihodnosti ustvari številna delovna mesta, hkrati pa ohranja vedno redkejše vire, zmanjšuje vpliv njihove rabe na okolje ter odpadnim proizvodom daje novo vrednost. Gre za enega od pomembnejših modelov, ki zahteva vso našo pozornost.

  • V teku

    Uvajanje sistemov vodenja kakovosti v organe javne uprave – model CAF

    S sprejetjem Strategije razvoja javne uprave 2015 – 2020 smo se na področju kakovosti zavezali, da bomo sisteme kakovosti izboljšali, uporabo orodij za nadzor kakovosti pa sistematično razširili na vse organe javne uprave. Prav tako smo se zavezali vzpostaviti boljši pregled nad vpeljavo sistemov vodenja kakovosti po organih državne uprave.

  • Zaključen

    Oblikovanje novega Nacionalnega programa za kulturo 2020–2027

    Ministrstvo za kulturo pripravlja ključni strateški dokument, ki bo opredelil razvoj kulture in umetnosti. Osrednji vodili pri nastajanju novega Nacionalnega programa za kulturo 2020–2027 sta transparentnost in vključenost vseh deležnikov.

  • V teku

    Innova-FI

    Evropski svet je marca 2000 izpostavil potrebo po povečanju vlaganja v inovacije, učinkovitejšim izvajanjem politik za spodbujanje inovacij ter boljših upravljanjem z javnimi sredstvi. S tem namenom je Evropska komisija začela dajati velik poudarek na finančnih instrumentih in finančnem inženiringu kot orodju za doseganje opisanih ciljev znotraj kohezijske politike. Prav tako je Evropska komisija ugotovila, da lahko ustrezni finančni instrumenti spodbudijo in mobilizirajo tako javne kot zasebne investicije in na ta način odpravljajo in korigirajo slabosti trga. Hkrati pa so se različni finančni mehanizmi (npr. garancije, tvegani kapital, množično financiranje idr.) izkazali za uspešna in ustrezna orodja za mala in srednja ter zagonska podjetja, da so se izognili t. i. dolinam smrti (valley of death) in prerasla v trajnostna, na inovacijah in razvoju temelječa podjetja.

    Innova-FI želi narediti pregled obstoječih finančnih instrumentov, ki so namenjeni financiranju inovacij v malih in srednjih podjetjih ter predlagati izboljšave politik oblikovanja tovrstnih instrumentov.

  • Zaključen

    S3-4AlpClusters

    V več kot 120 regijah in državah članicah Evropske unije (EU) so se po letu 2014 oblikovale regionalne in nacionalne strategije pametne specializacije (S3) in sicer s ciljem spodbujanja na inovacijah in raziskavah temelječega gospodarskega razvoja, kakor tudi učinkovitejšega in uspešnejšega koriščenja sredstev za raziskave, razvoj in inovacije z naslova Evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Z oblikovanjem S3 so regije in države članice EU v sodelovanju z inovacijskimi deležniki (na primer dinamičnimi podjetji, institucijami znanja, ipd.) opredelile tista (nišna) področja, kjer imajo kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in kamor bodo v nadaljnje osredotočale svoja razvojna vlaganja. Le to pa bo omogočilo preplet in dopolnjevanje kapacitet, kompetenc in znanja med različnimi regijami in državami EU ter tako učinkovitejše pozicioniranje regionalnih inovacijskih deležnikov na globalnih trgih.

  • Vladna strategija na področju migracij

    Strategija, ki temelji na medresorskem povezovanju, migracije obravnava na večplasten, celovit in dolgoročen način ter v ospredje postavlja boljše razumevanje vseh vidikov migracij in izboljšanje ukrepov za njihovo upravljanje.

  • Zaključen

    Pilotni projekt vzpostavitve enotnega sistema ključnih merljivih ciljev in kazalnikov

    V Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020 smo kot enega ključnih ciljev na področju vodenja kakovosti zapisali uvedbo sistema merljivih ciljev in kazalnikov, ki je pomemben del interaktivnega in celovitega upravljanja uspešnosti. Vzpostavili smo pilotni projekt, na podlagi njegovih izkušenj in rezultatov pa bomo sistem prenesli tudi na druge organe javne uprave.

  • Dogovori za razvoj regij

    Dogovor za razvoj regij - DRR je nov inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je dvostranski izvedbeni akt, s katerim uresničujemo Regionalni razvojni program - RRP tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja.

  • V teku

    Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev

    Ključni namen projekta je zagotoviti celovito, multidisciplinarno obravnavo otrok s posebnimi potrebami ter podporo otrokovemu razvoju in izboljšanje kvalitete življenja družine otroka s posebnimi potrebami. Poleg tega je namen tudi spodbuditi učinkovito, hitrejše in bolj fleksibilno nudenje celostne zgodnje pomoči družini in otroku s posebnimi potrebami.

  • V teku

    Dobrodelni projekt: Furs smo ljudje

    Z internim projektom želimo pokazati, da smo sodelavci na Finančni upravi RS v prvi vrsti samo ljudje . Ljudje, ki delamo, živimo in dihamo z okolico. Ljudje, ki znamo stopiti skupaj in pomagati. Tokrat izven okvirjev naših vsakodnevnih nalog in dejavnosti. Tokrat le, kot posamezniki v imenu enega državnega organa.

  • V teku

    Vzpostavitev Centra RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju

    Cilj predmetne operacije je vzpostaviti Center RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah in tako izboljšati varnost na morju in posodobiti sistem nadzora plovbe na morju. V okviru vzpostavitve navedenega centra bo nameščena nova oprema, ki bo skupaj z organizacijo službe nadzora ladijskega prometa prispevala k znatnemu znižanju verjetnosti nastanka izrednega dogodka vse do 75%. Pojavnost tovrstnih dogodkov se bo z obstoječih 20 let podaljšala na obdobje 80 let.

  • V teku

    Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030

    Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

  • V teku

    Uresničevanje Agende 2030

    Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.

  • V teku

    Izvajanje in prenova Slovenske strategije pametne specializacije - S4

    S Slovensko strategijo pametne specializacije so bile opredeljene nacionalne strateške razvojne prioritete in niše, ki so v praksi podprte s ciljanim, celovitim in prilagojenim svežnjem ukrepov. Hkrati pa je Slovenija z izvajanjem S4 uvedla nov model razvojnega sodelovanja med ključnimi inovacijskimi deležniki in se uspela bistveno bolje integrirati v evropske in mednarodne razvojno-inovacijske mreže, platforme in konzorcije. Izvajanje S4 tako predstavlja enega izmed ključnih orodij za krepitev in nadgradnjo slovenskega inovacijskega ekosistema.

  • Digitalno mladinsko delo

  • V teku

    Izbrisani

    Republika Slovenija je po osamosvojitvi z Zakonom o tujcih leta 1991 določila, da za državljane drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki v roku šestih mesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, začnejo veljati določbe Zakona o tujcih.

  • V teku

    Vzpostavitev sistema za zagon probacije

    Ključni namen projekta/podaktivnosti »Vzpostavitev sistema za zagon probacije« znotraj operacije »Učinkovito pravosodje« je vzpostavitev potrebnih pogojev za zagon in delovanje enotnega sistema probacije v Sloveniji. Z ustanovitvijo probacijskega organa Slovenija pridobiva enovito nacionalno probacijsko službo, kot jo poznajo drugod v Evropi. Številne probacijske aktivnosti se za razliko od predhodne ureditve po ustanovitvi UPRO izvršujejo v eni specializirani strokovni instituciji v sodelovanju s partnerskimi organizacijami, zlasti z namenom povečanja učinkovitosti izvrševanja skupnostnih sankcij ter slovenskega kazensko-pravnega sistema v celoti.

  • Poklic, s katerim rasteš!

    Pravosodni policist s svojim delom uresničuje poslanstvo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij: skrbi za izvrševanje kazenskih sankcij in pripora s ciljem zagotavljati za družbo, zaprte osebe in za zaposlene varne zapore, ki zaprtim osebam zagotavljajo možnost resocializacije.

  • Zaključen

    Ta veseli dan kulture

    Vas zanima umetnost, arhitektura, zgodovina, tehnika, umetna obrt ali kulturni dogodki za otroke? Danes je Ta veseli dan kulture, ko že dvajseto leto zapored številne kulturne ustanove po Sloveniji na široko odpirajo svoja vrata. Pridružite se nam pri množičnem dogodku brezplačnih kulturnih prireditev.

  • V teku

    Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 - CLLD

    V programskem obdobju 2014 – 2020 s kombinacijo različnih virov financiranja skozi instrument Izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost - CLLD omogočamo izvedbo celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij po pristopu »od spodaj navzgor«. Lokalnemu prebivalstvu omogočamo, da določi prednostne naloge in razvojne cilje ter odloča o lokalnem razvoju, kar vpliva na uspešnejše uresničevanje lokalnih potreb.