Projekti in programi

Digitalna analitična podpora v nacionalnem centru za krizno upravljanje je analitični program namenjen zgodnjemu odkrivanju kompleksnih kriz na osnovi umetne inteligence. S pomočjo iskanja informacij po spletu in ostalimi informacijami digitalna analitična podpora zaradi sposobnosti umetne inteligence hitreje in bolj natančno obdeluje podatke in pripravi potrebne analize.

Republika Slovenija je z letom 2025 prvič prevzela predsedovanje neformalni Skupini za gozdove (For Forest Group – FFG), ustanovljeni oktobra 2022 v Luksemburgu. Pod slovenskim vodstvom bodo ključne aktivnosti osredotočene na aktualne izzive, povezane z gozdovi, gozdarstvom in podnebnimi spremembami. Predhodno sta skupino vodili Avstrija v letu 2023 in Finska v letu 2024.

Projekt ALiEnS-SOC si bo prizadeval vzpostaviti robusten kibernetsko-varnostni okvir, ki vključuje sistem na osnovi umetne inteligence s polnim potencialom za repliciranje, pilotno preizkušen in potrjen v Nacionalnem varnostno-operativnem centru za elektroenergetiko (SOC).

Projekt AKADIMOS si prizadeva podpreti ustanovitev in začetno delovanje Evropske akademije za kibernetske veščine (v nadaljevanju: Akademije), ki stremi k enotni vstopni točki, ki vzpostavlja sinergije za pobude usposabljanja na področju kibernetske varnosti skupaj s priložnostmi financiranja v zvezi z razvojem kibernetskih veščin in tako prispeva k zmanjševanju vrzeli v veščinah strokovnjakov za kibernetsko varnost po vsej EU.

Program javne službe na področju urejanja voda določa ključne naloge in ukrepe za ohranjanje vodnih virov, varstvo pred poplavami ter vzdrževanje vodotokov in priobalnih zemljišč. Vključuje tako gradbene kot negradbene posege, s katerimi zagotavljamo stabilno hidromorfološko stanje voda in zmanjšujemo škodljive vplive naravnih nesreč.

Slovenija v letu 2025 obeležuje 50-letnico delovanja Stalne mešane slovensko-bavarske komisije, ustanovljene leta 1975 za razvijanje sodelovanja med Slovenijo in Bavarsko. Komisija povezuje predstavnike iz različnih ministrstev in vladnih uradov Slovenije in Bavarske, da krepijo vezi na področjih gospodarstva, uprave, gasilstva, policije, civilne zaščite, pravosodja, izobraževanja, kulture, znanosti, zdravja, kmetijstva, gozdarstva in okolja. Letos, ko obeležujemo 50. obletnico komisije, skozi celoletne aktivnosti leta slovensko-bavarskega sodelovanja delujemo za okrepitev sodelovanja na vseh področjih ter vzpostavitev novih prebojnih partnerstev.

Arhiv Republike Slovenije je osrednja in največja arhivska ustanova v naši državi. Njegovo poslanstvo je izjemno pomembno, saj skrbi za prevzemanje, hranjenje, urejanje in popisovanje ter omogočanje uporabe nacionalne arhivske kulturne dediščine. Arhiv skrbi za arhivsko gradivo, ki ima trajen in neprecenljiv pomen za državo Slovenijo, za slovenski narod in vsakega posameznika. Čeprav korenine delovanja slovenskega državnega arhiva segajo precej globje v preteklost, arhiv v letu 2025 obeležuje osemdesetletnico obstoja kot samostojna ustanova.

Glavni namen projekta KALMA je podpora procesu uveljavljanja Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), natančneje procesu vzpostavljanja in delovanja vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo, predvsem vzpostavitev, povezovanje in usklajevanje dela informatorjev dolgotrajne oskrbe in upravno-administrativnih delavcev ter povezovanje in informiranje koordinatorjev dolgotrajne oskrbe, izvajalcev storitev in drugih akterjev, ki sodelujejo v sklopu vseh krajevno pristojnih vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo, kot jih določa ZDOsk-1 v 88. členu.

Evropska unija je zaradi izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja stanja ekosistemov junija 2024 sprejela Uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov vseh kopenskih in morskih območij Evropske unije (EU), do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave.

Slovenija je leta 2023 sprejela Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). S sprejetjem novega zakona smo na Ministrstvu za solidarno prihodnost začeli vzpostavljati nov steber socialne varnosti in uredili posebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Namen projekta »Kakovostna dolgotrajna oskrba« je izboljšanje dostopnosti storitev dolgotrajne oskrbe skozi krepitev strokovne podpore vseh deležnikov, ki sodelujejo pri vzpostavitvi sistema.

S projektom Okrepitev in dvig kibernetske varnosti bosta na URSIV vzpostavljeni platforma za priglasitev incidentov in platforma ISAC, vzpostavljen bo sistem certificiranja kibernetske varnosti in pripravljene vsebine kibernetske varnosti za vključitev v kurikulume osnovnih in srednjih šol ter vzorčna varnostna dokumentacija in varnostni ukrepi za organizacije različnih velikosti.

Namen projekta je izboljšanje institucionalnih zmogljivosti ter povečanje učinkovitosti javnih uprav in javnih služb pri razvoju in izvajanju projektov na jedrnem omrežju TEN-T. Ukrep omogoča ciljno podporo državam članicam, upravičenim do sredstev Kohezijskega sklada, ki se lahko soočajo z izzivi pri pripravi projektov, ki bi bili dovolj razviti, kakovostni in bi izkazovali zadostno dodano vrednost na ravni EU.

Na Ministrstvu za javno upravo (MJU) smo pričeli z izvedbo operacije Modro ravnanje s kadri v državni upravi (MOST).

Na Ministrstvu za kulturo smo pripravili prvo celovito prenovo Zakona o medijih po več kot dvajsetih letih. Pri pripravi novega zakona smo upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa smo predvsem iz interesa javnosti: pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja. Namen novega zakona o medijih je odprava največjih pomanjkljivosti veljavnega zakona in uskladitev z novimi evropskimi akti, ki se dotikajo področja medijev.

Vas zanima umetnost, arhitektura, zgodovina, tehnika, umetna obrt ali kulturni dogodki za otroke? Kulturne ustanove po Sloveniji bodo na rojstni dan Franceta Prešerna, 3. decembra, na Ta veseli dan kulture že petindvajseto leto zapored na široko odprle svoja vrata. Pridružite se nam pri množičnem dogodku brezplačnih kulturnih prireditev.

Namen operacije je širitev nabora programov in uporabnikov usposabljanj za delo, delovnih terapij in specialnih obravnav za vključevanje zaprtih oseb z omejitvami za aktivno vključevanje v družbo.

Projekt Spremljanje in odstranjevanje onesnaženosti s farmacevtskimi ostanki v obmejnih površinskih vodotokih z optimizacijo sodobne tehnologije čiščenja odpadnih voda (PharmWater) naslavlja problem onesnaženosti vodotokov z ostanki zdravil v Pomurju. Z aktivnim spremljanjem in odstranjevanjem farmacevtskih ostankov prispeva k izboljšanju kakovosti površinskih voda v regiji.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti koordinira in izvaja projekt PAY DAY – Podpora pri izvajanju Direktive EU o preglednosti plačil skupaj s partnerji projekta, Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Listino raznolikosti Slovenije ter podjetjem Revelo, informacijske tehnologije d.o.o.

Projekt je del globalnega projekta, ki obravnava gradnjo novega 2. tira na železniški progi »Divača–Koper« od km 0+862 do km 27+915 z namenom izboljšanja zmogljivosti, varnosti in zanesljivosti železniške proge ter povečanja potovalne hitrosti. Tehnični parametri nove železniške proge bodo v skladu z ustreznimi standardi za osrednje železniško omrežje: Največja hitrost do 160 km/h (na nekaterih delih zmanjšana na 80–100 km/h zaradi topografije), svetli profil tira, osna obremenitev 22,5 t/os (kat. D4), elektrifikacija (3 kV enosmerni sistem, z možnostjo kasnejše preureditve na 25 kV izmenični sistem), ERTMS/ETCS nivo 1.

Ministrstvo za javno upravo je decembra 2024 začelo energetsko prenovo stavb na Vojkovi cesti 1a in 1b, ki so v uporabi Agencije Republike Slovenije za okolje ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Projekt bo zaključen do 30. junija 2026.