Cilj ukrepa je izboljšati pomorsko in kopensko dostopnost pristanišč v Trstu in Kopru, ki se nahajata na Baltskem in Sredozemskem koridorju vseevropskega jedrnega omrežja.

Projekt v okviru iniciative »Pomorske avtoceste« se je osredotočil na oceno možnosti uvedbe oskrbe z električno energijo na kopnem in električnega pogona za ladje v vzhodnem Sredozemlju, in sicer pristanišču Koper in v okviru pobratenega projekta pristanišču Limassol (Ciper) ter grških pristaniščih Killini in Pirej.

Izvedba projekta je pripomogla k izboljšanju znanja glede potreb pri distribuciji električnih in hibridnih avtomobilov, ki omogoča, da bodo predvsem sredozemska pristanišča lahko sledila trendom v avtomobilski industriji in bodo pripravljena za sprejem tudi tovrstnega tovora.

Namen projekta je razvoj naprav za starejše modele osebnih vozil in ostale kategorije vozil, z namenom razširitve uporabe storitve eCall – vseevropski klic v sili (112) potnikov v vozilu ali samodejno prek aktivacije senzorjev v vozilu, po trčenju.

Projekt uvaja nove tehnologije in inovacije v načinih prevoza, s poudarkom na dekarbonizaciji, varnosti in inovativnih tehnologijah. V ta namen bosta zgrajeni dve modelni polnilnici za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) v Sloveniji.

Splošni cilj projekta je preučiti trg tovornega prometa za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) na območju Sredozemskega koridorja (Barcelona-Ljubljana), z namenom omogočiti hitro uvajanje zemeljskega plina kot alternativnega čistega goriva. Poleg tega projekt preučuje polnjenje plovil z LNG v pristanišču v Barceloni.

Glavni cilj projekta je pospešiti uvajanje večnamenske polnilne infrastrukture za električna vozila s poudarkom na potovanju na dolge razdalje. V okviru projekta bo razvita pilotna mreža 222 multi-standardnih hitrih in 30 ultra hitrih polnilnih postaj na štirih koridorjih jedrnega omrežja TEN-T. Projekt bo pripomogel k razvoj trga električnih vozil v kohezijskih državah.

V okviru projekta je bila pripravljena študija tehnične izvedljivosti, s katero so razvili in potrdili centraliziran koncept obdelave letalskih informacij in podatkov, ki so namenjeni operativni uporabi, ter njihovo distribucijo. Študija je vključevala pripravo koncepta, izvedbo demo verzije in izdelavo analize stroškov in koristi.

Projekt se nanaša na letališče Ljubljana, ki je del jedrnega omrežja TEN-T. V okviru projekta je bil implementiran Začetni letališki operativni načrt (ang. Initial Airport Operation Plan), s katerim se je prek izmenjave podatkov v realnem času izboljšala učinkovitost operacij na letališču.

S projektom "Elektronska napoved za splošno letalstvo" (eGAFOR) bomo razvili tehnološko rešitev za sinhroniziran in vsebinsko usklajen produkt za območje srednje in vzhodne Evrope z namenom, da bi se povečala stopnja varnosti letenja in izboljšalo medsebojno sodelovanje meteoroloških služb (na omenjenem območju).

Projekt SLOWAM se nanaša na nakup in implementacijo Wide Area Multilateration sistema, namenjenega vodenju in nadzoru zračnega prometa. V okviru projekta se je vzpostavila tehnologija, ki se uporablja za določanje pozicije letala.

Projekti SESAR (ang. Single European Sky Air traffic mangament Research) zajemajo skupne projekte, ki bodo pripomogli k uspešnemu izvajanju osrednjega evropskega načrta za upravljanja zračnega prometa in so namenjeni posodobitvi sistema, povečanju varnosti in povezavo raziskovalnega in razvojnega projekta SESAR z njegovo uvedbo. Projekt SESAR koordinira s tem namenom ustanovljeno skupno podjetje SESAR.

Namen tega podpornega ukrepa je krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in služb v zvezi z razvojem in izvajanjem projektov na jedrnem omrežju TEN-T. S tem se zagotavlja podpora državam članicam, upravičenim do sredstev Kohezijskega sklada, ki imajo lahko težave pri načrtovanju projektov, ki so dovolj dodelani in/ali kakovostni in imajo zadostno EU dodano vrednost.

Namen projekta je izmenjava prostorskih podatkov, ki so bistvenega pomena za uporabo aplikacij ITS (inteligentni transportni sistemi). V projektu sodeluje skupina strokovnjakov iz 15 držav članic EU, ki bodo opravljali delo skupaj z izdelovalci elektronskih zemljevidov. Slovenski partner v projektu je Javna agencija RS za varnost prometa.

Na ozemlju Slovenije in širšem prostoru EU je cilj ponuditi celovite informacije o ponudbi potovanj z javnimi in zasebnimi prevozniki, s čimer bo potnikom omogočeno neovirano, več modalno in čezmejno potovanje »od vrat do vrat«. Nepovratna EU sredstva so namenjena izvedbi nalog na področju ITS, ki se nanašajo na zagotavljanje implementacije storitev več modalnih potovalnih informacij na TEN-T omrežju, z združevanjem javnih organov, ponudnikov storitev javnega potniškega prevoza in ponudnikov vseevropskih večmodalnih potovalnih informacij.

Cilj evropskih gospodarskih interesnih združenj (EGIZ, ang. EEIG) je čim boljše in čim bolj enostavno čezmejno sodelovanja pri izvajanju projektov, ki bodo izboljšali konkurenčnost evropskega železniškega sektorja. V EGIZ sodelujejo tudi slovenska podjetja in organizacije.

Tehnična pomoč v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za aktivnosti Slovenije na koridorjih jedrnega omrežja TEN-T.

Celostna prometna strategija je strateški dokument za načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Za javni razpis v vrednosti 2,6 milijonov evrov sredstev Kohezijskega sklada je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 8. oktobra 2015 izdala odločitev o podpori. V letih 2016 in 2017 je bilo na ravni občin izdelanih 62 celostnih prometnih strategij, v skupni višini 1,8 milijonov EU sredstev ter 0,3 miljona evrov iz namenskih sredstev državnega proračuna.

Ukrep je namenjen sofinanciranju operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti, in se izvaja prek javnih razpisov, namenjenih občinam z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij). Javni razpis v vrednosti 17 milijonov evrov, ki bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa za izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potrdila 27. septembra 2017.

Ukrep je namenjen sofinanciranju izgradnje vozlišč P+R (angleško Park and Ride, slovensko parkiraj in presedi). To so parkirišča, kjer vozniki osebnih avtomobilov s sopotniki lahko prestopajo na bolj trajnostne načine in oblike mobilnosti (javni potniški promet, kolo). Javni razpis za sofinanciranje investicije v vozlišča P+R v vrednosti 4,2 milijona evrov, ki bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada, je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potrdila 20. decembra 2017.