Projekt se nanaša na letališče Ljubljana, ki je del jedrnega omrežja TEN-T. V okviru projekta je bil implementiran Začetni letališki operativni načrt (ang. Initial Airport Operation Plan), s katerim se je prek izmenjave podatkov v realnem času izboljšala učinkovitost operacij na letališču.

Izvedba projekta je pripomogla k izboljšanju znanja glede potreb pri distribuciji električnih in hibridnih avtomobilov, ki omogoča, da bodo predvsem sredozemska pristanišča lahko sledila trendom v avtomobilski industriji in bodo pripravljena za sprejem tudi tovrstnega tovora.

C-Roads Slovenija je pilotni projekt uvajanja kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) za prenos informacij v realnem času.

Mednarodni projekt DeCAS (Demonstration of coordinated ancillary services covering different voltage levels and the integration in future markets) se ukvarja z analizo sistemskih storitev, kot je aktiven odjem, nadzor posameznih enot glede napetosti in jalove energije.

Celostna prometna strategija je strateški dokument za načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Za javni razpis v vrednosti 2,6 milijonov evrov sredstev Kohezijskega sklada je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 8. oktobra 2015 izdala odločitev o podpori. V letih 2016 in 2017 je bilo na ravni občin izdelanih 62 celostnih prometnih strategij, v skupni višini 1,8 milijonov EU sredstev ter 0,3 miljona evrov iz namenskih sredstev državnega proračuna.

V okviru projekta so bila na odseku Poljčane-Slovenska Bistrica izvedena dela z namenom povečanja tehničnih zmogljivosti proge (nosilnosti), varnosti in izboljšanje interoperabilnosti.

V okviru projekta je bila pripravljena študija tehnične izvedljivosti, s katero so razvili in potrdili centraliziran koncept obdelave letalskih informacij in podatkov, ki so namenjeni operativni uporabi, ter njihovo distribucijo. Študija je vključevala pripravo koncepta, izvedbo demo verzije in izdelavo analize stroškov in koristi.

Namen projekta je bila izvedba geoloških in geomehanskih raziskav in priprava projektne dokumentacije PGD in projekta za izvedbo za izgradnjo druge cevi predora Karavanke, ki je bila podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja ter izgradnjo druge cevi predora.

Namen projekta je sanacija oz. obnova železniškega odseka med postajo Dekani in vozliščem Bivje.

eCall (na podlagi evropske številke za klic v sili 112) je sistem za klic v sili, ki samodejno opozori reševalne službe v primeru trčenja vozila.

Gre za združen projekt številnih držav članic, ki je prispeval k oskrbovanju pristanišč z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP) v Atlantiku in Sredozemlju.

Pilotni projekt je bil osredotočen na razvoj in vzpostavitev inovativnega logističnega koridorja za prevoz hlajenih svežih živilskih proizvodov iz Izraela v srednjo Evropo, katerega cilj je bil premik tovora s cest na železnico, da bi se skrajšal dobavni časa hlajenih izdelkov in zmanjšali stroški kopenskega prevoza.

V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.

Evropska komisija je 4. julija 2016 odobrila sofinanciranje v višini 63,5 milijonov evrov kohezijskih sredstev za velik projekt gradnje avtocestnega odseka Draženci – Mednarodni mejni prehod Gruškovje, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Celotna vrednost projekta je znašala dobrih 176,7 milijonov evrov.

Cilj ukrepa je izboljšati pomorsko in kopensko dostopnost pristanišč v Trstu in Kopru, ki se nahajata na Baltskem in Sredozemskem koridorju vseevropskega jedrnega omrežja.

Projekti SESAR (ang. Single European Sky Air traffic mangament Research) zajemajo skupne projekte, ki bodo pripomogli k uspešnemu izvajanju osrednjega evropskega načrta za upravljanja zračnega prometa in so namenjeni posodobitvi sistema, povečanju varnosti in povezavo raziskovalnega in razvojnega projekta SESAR z njegovo uvedbo. Projekt SESAR koordinira s tem namenom ustanovljeno skupno podjetje SESAR.

Namen projekta je izboljšanje prometnih in transportnih razmer preko implementacije mednarodno usklajenih ITS na koridorskem cestnem omrežju.

Namen vzpostavitve NCUP je zagotavljanje celovitega upravljanja prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času.

Splošni cilj projekta je preučiti trg tovornega prometa za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) na območju Sredozemskega koridorja (Barcelona-Ljubljana), z namenom omogočiti hitro uvajanje zemeljskega plina kot alternativnega čistega goriva. Poleg tega projekt preučuje polnjenje plovil z LNG v pristanišču v Barceloni.

Cilj evropskih gospodarskih interesnih združenj (EGIZ, ang. EEIG) je čim boljše in čim bolj enostavno čezmejno sodelovanja pri izvajanju projektov, ki bodo izboljšali konkurenčnost evropskega železniškega sektorja. V EGIZ sodelujejo tudi slovenska podjetja in organizacije.