Projekti in programi

Z izvedbo projekta Standardi za opozarjanje in napovedovanje vplivov pri usklajenem upravljanju čezmejnih izrednih naravnih nesreč (ARTEMis) bomo državljanom zagotovili pravočasno in učinkovito opozarjanje ter usklajeno ukrepanje ob čezmejnih naravnih nesrečah, s čimer bomo povečali varnost, pripravljenost in odpornost družbe.

Projekt Sodelovalno omrežje za usklajeno oceno vpliva naravnih nesreč (CONCORDIA) je namenjen zmanjšanju tveganj in učinkovitejšemu odzivu na potrese in plazove v obmejni regiji Italije in Slovenije. Z njim vzpostavljamo usklajen čezmejni sistem za spremljanje, ki bo zagotavljal hitrejši in učinkovitejši odziv v kriznih razmerah.

Z izvedbo projekta Prilagajanje na prekomerno vremensko segrevanje, ki ga povzročajo podnebne spremembe, v čezmejnih urbanih območjih Slovenije in Italije (HeatIslands Adapt) želimo zmanjšati vpliv urbanih toplotnih otokov in prilagoditi mestna območja na podnebne spremembe za izboljšanje odpornosti mest in kakovosti življenja prebivalcev.

Krepitev sodelovanja pri podnebnih podatkih za oblikovanje znanstveno utemeljenih politik prilagajanja v Podonavju (Danube-ADAPT) je projekt, ki povezuje partnerje držav Podonavja, saj obsežnost območja zahteva čezmejno, meddržavno usklajeno zbiranje in izmenjavo kakovostnih podatkov ter metodologij v namene znanstveno podprtih prilagoditvenih politik na podnebne spremembe celotne regije.

Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vročinske valove, požare, poplave in dolgotrajne suše, ki vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo, biodiverziteto, vodne vire, zdravje ljudi in infrastrukturo. Čeprav je država v preteklosti že veliko vložila v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pa je področje prilagajanja šele zdaj deležno ustrezne pozornosti – in to z jasnim ciljem: zaščititi ljudi, naravo in infrastrukturo. Projekt se navezuje na Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejet leta 2016, in pomeni ključni korak k sistemski in dolgoročni odpornosti Slovenije. Z vključitvijo 14 partnerjev in 5 povezanih organizacij iz znanstvene, upravne, nevladne in lokalne sfere bo projekt do leta 2032 spodbujal sodelovanje, znanje in krepitev delovanja na vseh ravneh upravljanja.

Projekt Spremljanje in odstranjevanje onesnaženosti s farmacevtskimi ostanki v obmejnih površinskih vodotokih z optimizacijo sodobne tehnologije čiščenja odpadnih voda (PharmWater) naslavlja problem onesnaženosti vodotokov z ostanki zdravil v Pomurju. Z aktivnim spremljanjem in odstranjevanjem farmacevtskih ostankov prispeva k izboljšanju kakovosti površinskih voda v regiji.

S projektom "Povezovanje digitalnega satelitskega opazovanja z ekološkim stanjem za boljše razumevanje z vodo povezanega prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj v alpski regiji" (DiMark) želimo nadgraditi vrednotenje ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov z uporabo novih metod zaznavanja primarnih proizvajalcev na osnovi sladkovodnih markerjev s pomočjo daljinskega opazovanja Zemlje.

S projektom Lastovka bomo nadgradili sistem za seznanjanje in opozarjanje državljanov o onesnaženosti zunanjega zraka.

S projektom SOVIR želimo nadgraditi sistem za učinkovitejše opozarjanje in osveščanje državljanov pred vremensko pogojenimi izrednimi razmerami, ki bodo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše.

Namen projekta Razvoj usklajenega modelskega sistema vodne bilance za porečje reke Donave (Danube Water Balance) je vzpostaviti enoten model vodne bilance za celotno porečje Donave. Skupni model bo prispeval k izboljšanju čezmejnega in medsektorskega upravljanja voda, k trajnostnemu načrtovanju in prilagajanju na podnebne spremembe ter k učinkovitejšemu sodelovanju med državami v porečju reke Donave.

Porečja in krajine z nizko prepustnostjo ali vpojnostjo tal so ob hudih nalivih ali daljših sušnih obdobjih zaradi zastajanja ali prehitrega odtekanja vode še posebej ranljiva. Zato v okviru projekta Danosti in rešitve za izboljšanje zadrževalne sposobnosti krajine v evropskih porečjih za večjo odpornost skupnosti na hidrometeorološke ekstremne dogodke (SpongeScapes) razvijamo praktične rešitve, ki bodo izboljšale sposobnost tovrstnih, problematičnih območij. Posledično z rešitvami krepimo tudi odpornost skupnosti na poplave in suše in prispevamo k dolgoročnemu upravljanju voda v evropskih porečjih.

Pogostejši ekstremni vremenski dogodki zahtevajo boljše sodelovanje med državnimi institucijami in lokalnimi organizacijami, ki skrbijo za obveščanje in zaščito prebivalcev. Projekt Razvoj odpornosti na izredne vremenske dogodke na lokalni ravni v Srednji Evropi (LOCALIENCE) z razvojem novih metod in orodij za učinkovitejše opozarjanje in izboljšano komunikacijo ob naravnih nesrečah krepi odpornost skupnosti.

S projektom “Srednjeevropsko zavezništvo za izgradnjo odpornosti pred posledicami suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju s pomočjo regionalnih napovedi vremena in podnebja” - krajše Clim4Cast - želimo učinkovitejše obvladovati tveganja zaradi treh med seboj tesno povezanih in prepletenih naravnih nesreč: suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju (v nadaljevanju na kratko označenih z angleško kratico DHF), in sicer z nadgradnjo obstoječih nacionalnih orodij za spremljanje stanja DHF.

S projektom »Prilagajanje na izredne vremenske dogodke in z njimi povezana tveganja v spremenjenem podnebju« (X-RISK-CC) želimo okrepiti skupnosti odločevalcev in upravljavcev na področju obvladovanja tveganj zaradi izrednih vremenskih/hidroloških dogodkov ter njihovih verižnih posledic v alpskem prostoru ob upoštevanju podnebnih sprememb. Z vzpostavitvijo podatkovnikov, razvojem orodij ter pripravo priporočil za ukrepanje (ob tesnem sodelovanju s ključnimi deležniki) je glavni cilj projekta učinkovitejše obvladovanje tveganj v regiji.

Glavni namen projekta Partnerstvo za oceno tveganja zaradi kemikalij (PARC) je razvoj in implementacija naslednje generacije ocene tveganja zaradi kemikalij, ki vključuje tako zdravje ljudi kot tudi okolje.

Digitalna povezanost prostora, okolja, vode in narave za zeleno lokacijo
2021–2026

S projektom »LIFE NarcIS - naravovarstveni informacijski sistem« (LIFE NarcIS - NAtuRe Conservation Information System - LIFE19 GIE/SI/000161) je bil vzpostavljen nacionalni informacijski sistem za varstvo narave, ki omogoča enostaven dostop do podatkov o rastlinskih in živalskih vrstah, naravovarstvenih podatkov in številnih drugih podpornih podatkov, ki jih varstvo narave potrebuje za svoje delovanje. Sistem rešuje pomanjkljivosti na področju upravljanja s podatki naravovarstva ter prispeva k učinkovitejšemu izvajanju zakonodaje.

Z izvedbo projekta »Izgradnja sistema za opazovanje suše v alpskem prostoru« oz. »Alpine Drought Observatory (ADO) smo z razvojem ADO platforme prispevali k poenotenju načina spremljanja suše v celotnem alpskem prostoru, nadgradili že obstoječe sisteme predvsem z boljšo prostorsko ločljivostjo podatkov (sušnih kazalnikov) in različnimi podatkovnimi viri ter pripravili uporabno orodje za spremljanje suše za vse prebivalce alpskega prostora, ki jih suša zadeva – od kmetovalcev do upravljalcev. Skupno s priporočili za obvladovanje suše na podlagi pilotnih študij smo tako prispevali k boljši pripravljenosti na sušo in k blaženju posledic vedno pogostejših sušnih dogodkov.

Projekt »Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih« (VISFRIM) je pripomogel k povečanju učinkovitosti upravljanja s poplavno ogroženostjo na čezmejnih porečjih Soče, Vipave ter Lemene v Italiji. Z izboljšanim sodelovanjem med vsemi ustanovami v obravnavanih porečjih na obeh straneh meje in javnostjo je bil namen vzpostaviti zeleno informacijsko strukturo, ki bo dolgoročno prispevala k povečani odpornosti proti poplavam in drugih naravnih nesreč.

Z izvedbo projekta »Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah« (GREVISLIN) želimo razvijati območje med Slovenijo in Italijo na področju upravljanja zelene infrastrukture in okrepiti celostno upravljanje ekosistemov in izvajanje ukrepov, ki omogočajo trajnostni razvoj.