Skoči do osrednje vsebine

Zlata trsna rumenica (FD) je neozdravljiva karantenska bolezen vinske trte. Pridelek v okuženih vinogradih je slabši po kakovosti in količini, okužene trte lahko v nekaj letih propadejo. Značilna je splošna bledikavost in obarvanje okuženih listov. Pojavi se rdečenje ali rumenenje listov, kasneje tkivo lahko odmre. Listni peclji po odpadanju listja dolgo ostanejo na rozgi. Bolezen se v vinogradih zelo hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka. Bolezni ni mogoče zdraviti, ampak le preprečevati, in sicer z odstranjevanjem obolelih rastlin in zatiranjem ameriškega škržatka.

slika FD uvod 2

Bolezenska znamenja

Trta

Na okužbo z zlato trsno rumenico na trti sumimo, če so vidna katera od naslednjih znamenj:

Splošna znamenja
  • očitna bolezenska znamenja se začnejo pojavljati v začetku julija in se proti jeseni stopnjujejo;
  • bolezenska znamenja navadno zajamejo cel trs, včasih pa tudi le del trsa (posamezne rozge);
Listi
  • splošna bledikavost ali obarvanje listov okuženih trsov, ki zajema vse liste na okuženem trsu ali poganjku
  • splošno ali sektorsko rumenenje listja pri belih oz. rdečenje pri rdečih sortah; obolelo tkivo lahko pozneje na posameznih delih odmre;
  • vihanje listnih robov navznoter; intenzivnost vihanja je odvisna od sorte in stopnje razvoja bolezenskih znamenj;
  • listi so togi in krhki in se pri mečkanju zdrobijo;
  • v času odpadanja listja se listna ploskev navadno loči od peclja tako, da  pecelj še dolgo ostane na rozgi;
  • možna delna nekroza listnih žil,
Poganjki in rozge
  • mlahavi ali povešeni poganjki zaradi pomanjkljivega olesenevanja tkiva;
  • pri nekaterih sortah pojav drobnih temnorjavih ali črnih bradavičk na spodnjih medčlenkih zelenih poganjkov,
  • neenakomerno in pomanjkljivo olesenevanje rozg, zato te pozimi pogosto odmrejo in počrnijo;
  • možen razvoj nekroz na notranji strani luba;
  • poznejše in neenakomerno odganjanje spomladi.
Grozdje
  • venenje jagod in pozneje sušenje celih grozdov ali njihovih delov od sredine poletja naprej;
  • možne posledice so lahko tudi slaba oploditev, osipanje in včasih tudi odmiranje kabrnkov;

Bolezenska znamenja so ponavadi vidna le na vinski trti (Vitis vinifera), na različnih sortah so različno izražena. Izraženost bolezenskih znamenj je odvisna od sorte, časa v rastni dobi in tudi od časa, ki je minil po okužbi, in od okoljskih dejavnikov. Dobro so vidna tudi na samorodnih trtah, kot je npr. šmarnica (Noah). Na matičnih rastlinah za podlage pa so le redko vidna oziroma slabo izražena.

Navadni srobot

  • splošna bledikavost listov
  • rumenenje ali rdečenje listja
  • bolj ali manj izrazito zvijanje listnih robov navzdol

Navadna jelša

Navadna jelša ponavadi ne kaže vidnih znamenj okužbe, lahko pa listi rumenijo, so manjši ali rahlo zviti, poganjki pa so lahko krajši.

Gostiteljske rastline

Navzočnost FD je bila poleg na vinski trti potrjena tudi v navadnem srobotu (Clematis vitalba) in črni jelši (Alnus glutinosa), pa tudi v velikem pajesenu (Ailanthus altissima). V Srbiji je bila FD ugotovljena tudi v divji trti (Vitis sylvestris).

Zlata trsna rumenica v Sloveniji

Zlata trsna rumenica (FD) je bila v Sloveniji prvič ugotovljena v okolici Kopra leta 2005, v letih 2006 in 2007 so sledile posamezne najdbe v slovenski Istri, leta 2008 je bila prvič ugotovljena v Posavju v okolici Brežic, v letu 2009 pa v vseh vinorodnih deželah. V letih 2010 do 2016 so sledile številne najdbe v vseh vinorodnih deželah. Večji izbruhi so bili ugotovljeni v slovenski Istri, na Krasu in na Dolenjskem v okolici Novega Mesta. V letu 2017 je bilo največ novih najdb potrjenih na območju Štajerske in v Prekmurju. Nove najdbe pa so bile potrjene tudi na območju Dolenjske in Primorske.

Razmejena območja zlate trsne rumneice so določene z odločbo o določitvi razmejenih območij zlate trsne rumenice

Razmejena območja v Sloveniji

Ukrepi v Sloveniji

Ukrepi so predpisani v Pravilniku o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. 48/2014,  49/2016 in 8/2017) in v Načrtu ukrepov obvladovanja zlate trsne rumenice v letu 2019.

Za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni trte je ključnega pomena odstranjevanje okuženih trt v žariščih okužbe in pravočasno zatiranje ameriškega škržatka. Njegovo zatiranje je obvezno v matičnih vinogradih, trsnicah in matičnjakih povsod po Sloveniji ter v vinogradih na celotnem razmejenem območju zlate trsne rumenice, ki vključuje večino vinogradov v Sloveniji in zajema vse tri vinorodne dežele. Sredstva,  ki so registrirana za vinsko trto in učinkovita zoper ameriškega škržatka in okvirni roki zatiranja so v Navodilih za zatiranje ameriškega škržatka, natančnejše roke škropljenja za posamezna območja pa napove Javna služba zdravstvenega varstva rastlin.

Geografska razširjenost

Zlata trsna rumenica je bila v Evropi prvič ugotovljena v Franciji v petdesetih letih, vendar takratne laboratorijske analize še niso omogočale ločevanja med FD in fitoplazmo Bois noir (BN), ki povzroča rumenico počrnelosti lesa. Za obe fitoplazmi so značilna enaka bolezenska znamenja. FD se je razširila tudi v Italiji, ugotovljena je bila tudi v Španiji, Švici, Avstriji, na Hrvaškem in na Madžarskem. V Španiji so jo uspeli izkoreniniti. V letu 2016 je bila ugotovljena tudi v trsnici v Nemčiji na materialu z izvorom iz druge države članice. Izbruh je bil izkoreninjen. V Nemčiji ni navzoč njen prenašalec ameriški škržatek, zato tam ne obstaja nevarnost širjenja.

Širjenje in poti prenosa

Pomemben vir prenosa FD na večje razdalje so okuženi cepiči, podlage in trsne cepljenke. Širjenje je mogoče predvsem z ameriškim škržatkom (Scaphoideus titanus), če je na območju trsnic ali obnove vinograda navzoč, je verjetnost za širjenje na novih območjih zelo velika.

Dodatne informacije

Iskalnik