Skoči do osrednje vsebine

Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki s svojimi proizvodi in storitvami odgovarja na družbene probleme ter ustvarja družbeno korist. Socialna podjetja tako s svojim delovanjem pripomorejo k reševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih družbenih problemov na inovativen način ter zagotavljajo delovna mesta in socialno vključenost ranljivih skupin.

Socialna podjetja

Socialno podjetništvo je oblika podjetništva z velikim čutom za družbeno odgovornost in ljudi. Pravna oseba, ki želi v Sloveniji formalno poslovati kot socialno podjetje, mora pridobi status socialnega podjetja. Ta status lahko pridobi z (do)registracijo nepridobitne pravne osebe (naprimer društva).

Po pridobitvi statusa lahko socialno podjetje deluje na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Ustanovi pa se lahko tudi z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

Bistvena razlika med klasičnimi in socialnimi podjetji je sam namen ustanovitve socialnega podjetja. Socialno podjetje se ne ustanavlja z namenom pridobivanja dobička, ampak z namenom trajnega opravljanja dejavnosti, ki ima pozitivne družbene učinke skladno z načeli socialnega podjetništva. Ta načela so nepridobitnost, enakopravnost članstva in prostovoljnost.  

Načelo nepridobitnosti določa, da socialno podjetje premoženje in presežke prihodkov nad odhodki vlaga nazaj v lastno dejavnost. Načelo enakopravnosti članstva določa, da posamezni ustanovitelj ali lastnik pri odločanju nima prevladujočega vpliva ter da odločitve sprejemajo vsi deležniki podjetja, in sicer po načelu en član, en glas. Načelo prostovoljnosti pa določa, da se v delovanje socialnega podjetja  vključujejo vsi deležniki (to je člani, zaposleni, prostovoljci in drugi) prostovoljno.

Socialna podjetja so del socialne ekonomije. Socialno ekonomijo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije), ki delujejo v korist svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti in proizvajajo tržne oziroma netržne proizvode ter storitve, ki rešujejo enega ali več družbenih problemov.  

Podrobneje delovanje socialnih podjetij določa Zakon o socialnem podjetništvu.

Odpoved statusu socialnega podjetja

Statusu socialnega podjetja se lahko nepridobitna pravna oseba odpove, če ocenjuje, da ne želi poslovati kot socialno podjetje. Obvestilo oziroma dopis o odpovedi statusu socialnega podjetja se posreduje po pošti, na naslov:

Po prejemu pisne odpovedi statusu socialnega podjetja, ministrstvo obvestilo preuči in pripravi odločbo s katero nepridobitni pravni osebi odvzame status socialnega podjetja ter jo posreduje na sedež podjetja. Po pravnomočnosti odločne (to je po 30 dneh po vročitvi) status socialnega podjetja preneha. 

Kljub odpovedi statusu socialnega podjetja lahko 24 mesecev po pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa socialnega podjetja nepridobitna pravna oseba, ki se je statusu odpovedala, ponovno odda vlogo za pridobitev statusa. Vlogo odda na registrski organ.

Poročanje socialnih podjetij

Poročanje o začetku opravljanja dejavnosti socialnega podjetja

Socialno podjetje o začetku opravljanja dejavnosti poroča Ministrstvu za gospodarski razvoji v enem letu od pridobitve statusa.

Socialno podjetje posreduje dopis z dokazilom o pričetku opravljanja dejavnosti (naprimer pogodbo o izvajanju storitev, računovodskim izkazom ali drugo listino) po pošti, na naslov:

Letno poročanje socialnih podjetij 

Socialno podjetje letno poročilo predloži AJPES v predpisanih rokih za posamezno vrsto pravne osebe (naprimer društvo, zavod, zadrugo). Letnemu poročilu se poleg obveznih sestavin za posamezno vrsto pravne osebe priloži tudi del poročila, ki se nanaša izključno na poslovanje socialnega podjetja.

Letno poročilo socialnega podjetja mora tako vsebovati:

  • prikaz razmejitve prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva od prihodkov iz drugih dejavnosti in drugih virov, z opredelitvijo odstotka glede na višino sredstev,
  • prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova spodbud, olajšav in oprostitev,
  • prikaz števila zaposlenih delavcev v obdobju najmanj devetih mesecev v letu in števila prostovoljcev,
  • način razporejanja presežkov prihodkov nad odhodki po namenu,
  • pojasnilo o doseganju ciljev socialnega podjetništva in namena socialnega podjetja.

Poleg tega se letnemu poročilu priloži še oceno nadzornega organa socialnega podjetja o pravilnost in popolnost podatkov v letnem poročilu. Zato mora nadzorni organ pred sprejetjem letnega poročila opraviti nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo finančnega in materialnega poslovanja socialnega podjetja in pravilnostjo vodenja poslovnih knjig ter izpolnjevanje ciljev socialnega podjetništva.

Ustanovitev socialnega podjetja

Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, to je društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja oziroma ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki deli.

Status socialnega podjetja lahko nepridobitna pravna oseba pridobi, če:

  • opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti,
  • ima v svojih notranjih aktih opredeljeno omejitev delitve presežka prihodkov nad odhodki oziroma premoženja med člane oziroma deležnike socialnega podjetja,
  • je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti,
  • zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in
  • izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

Vloga za registracijo socialnega podjetja

Vlogo za pridobitev statusa socialnega podjetja se vloži na pristojni registrski organ. To velja tudi v primeru (do)registracije.

Vloga za registracijo mora vsebovati, poleg vsebine in prilog, ki jih zahteva ustanovitev posamezne nepridobitne pravne osebe:

  • akt o ustanovitvi ali temeljni akt,
  • sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje,
  • osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva,
  • dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja socialnega podjetja.

Enako vsebino mora imeti tudi vloga za (do)registracijo spremembe akta o ustanovitvi s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

Registrski organ preveri skladnost vloge z določili Zakona o socialnem podjetništvu ter vlagatelju dodeli status socialnega podjetja.

Registrski organi posameznih pravnih oseb

Nepridobitna pravna oseba: društvo
Registrski organ: upravna enota na območju katere je sedež društva
Zakonska podlaga: Zakon o društvih

Nepridobitna pravna oseba: zavod
Registrski organ: okrožna sodišča/sodni register
Zakonska podlaga: Zakon o zavodih

Nepridobitna pravna oseba: ustanova
Registrski organ: pristojno ministrstvo za izdajo soglasja k aktu
Zakonska podlaga: Zakon o ustanovah

Nepridobitna pravna oseba: gospodarska družba
Registrski organ: okrožna sodišča/sodni register
Zakonska podlaga: Zakon o gospodarskih družbah

Nepridobitna pravna oseba: zadruga, evropska zadruga
Registrski organ: okrožna sodišča/sodni register
Zakonska podlaga: Zakon o zadrugah

Nepridobitna pravna oseba: gospodarska družba s statusom invalidskega podjetja
Registrski organ: okrožna sodišča/sodni register
Zakonska podlaga: Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

V primeru pravne osebe s statusom zaposlitvenega centra, se registracija oziroma (do)registracija izvede v skladu z osnovno pravno organizacijsko obliko.

Svet za socialno ekonomijo

Politiko razvoja socialnega podjetništva oblikuje Svet za socialno ekonomijo, ki ga ustanovi Vlada Republike Slovenije.

Poleg oblikovanja politik razvoja socialnega podjetništva Svet za socialno ekonomijo analizira potrebe razvoja socialnega podjetništva, pripravlja razvojne dokumente, analizira, vrednoti in spremlja izvajanje ukrepov in politik na področju socialnega podjetništva ter spodbuja vključevanje občin v določanje in izvajanje omenjenih politik na lokalni in regionalni ravni. Svet zagotavlja usklajevanje politik na področju socialne ekonomije z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

Začenja, želim ustanovitvi socialno podjetje

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma Sektor za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo vodi Evidenco socialnih podjetij. Evidenco vodi z namenom zbiranja, obdelovanja, posredovanja in javne objave podatkov o socialnih podjetjih. Vpis v evidenco izvede, ko je nepridobitni pravni osebi dodeljen status socialnega podjetja, izbris pa z dnem odvzema tega statusa.

  • Evidenca socialnih podjetij

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma Sektor za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo vodi Evidenco socialnih podjetij. Evidenco vodi z namenom zbiranja, obdelovanja, posredovanja in javne objave podatkov o socialnih podjetjih. Vpis v evidenco izvede, ko je nepridobitni pravni osebi dodeljen status socialnega podjetja, izbris pa z dnem odvzema tega statusa.
    Seznami in evidence | Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Iskalnik