Skoči do osrednje vsebine

Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki s svojimi proizvodi in storitvami odgovarja na težave v družbi in ustvarja družbeno korist. Socialna podjetja tako s svojim delovanjem pripomorejo k inovativnemu reševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih družbenih problemov ter zagotavljajo delovna mesta in socialno vključenost ranljivih skupin.

Socialna podjetja

Osrednja razlika med klasičnimi in socialnimi podjetji je v namenu ustanovitve socialnega podjetja. Socialno podjetje se ne ustanavlja z namenom pridobivanja dobička, ampak z namenom trajnega opravljanja dejavnosti, ki ima pozitivne družbene učinke v skladu z načeli socialnega podjetništva. Ta načela so nepridobitnost, enakopravnost članstva in prostovoljnost. 

  • Načelo nepridobitnosti določa, da socialno podjetje premoženje in presežke prihodkov nad odhodki vlaga nazaj v lastno dejavnost.
  • Načelo enakopravnosti članstva določa, da posamezni ustanovitelj ali lastnik pri odločanju nima prevladujočega vpliva, in da odločitve sprejemajo vsi deležniki podjetja po načelu en član, en glas.
  • Načelo prostovoljnosti pa določa, da se v delovanje socialnega podjetja prostovoljno vključujejo vsi deležniki, to so člani, zaposleni, prostovoljci in drugi.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter številnimi relevantnimi deležniki iz področja socialne ekonomije izvedla poglobljeni pregled politik Spodbujanje socialnega podjetništva in razvoja socialnih podjetij v Sloveniji, ki je preveden v slovenščino. Pregled vsebuje tudi akcijski načrt za razvoj ekosistema socialnih podjetij v Sloveniji (vsebina v angleškem jeziku).

Socialna ekonomija

Socialno ekonomijo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije). Ta delujejo v korist svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti in proizvajajo tržne oziroma netržne proizvode in storitve, ki naslavljajo različne družbene izzive.

Prednosti statusa socialnega podjetja

Pridobitev statusa socialnega podjetja prinaša določene prednosti.

Brezplačen najem za opravljanje dejavnosti socialnega podjetja

Socialno podjetje ali nepridobitna pravna oseba, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, ima na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti možnost brezplačnega najema oziroma pridobitve nepremičnine v brezplačno uporabo za določen čas za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljeno. Pogodbo o brezplačni uporabi se lahko sklene z nepridobitno pravno osebo za čas registracije socialnega podjetja, vendar največ za obdobje šestih mesecev in s socialnim podjetjem, za obdobje, ki ni daljše od treh let.

Pridržana javna naročila

Zakon o javnih naročilih omogoča, da naročnik v postopku javnega naročanja povabi k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre ter socialna podjetja. Socialna podjetja imajo tako lahko v primeru pridržanih javnih naročil ekskluzivno možnost sodelovanja pri javnem naročilu.

Dostop do donacij

Socialna podjetja s statusom nevladne organizacije v javnem interesu so upravičena do donacij iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto. Rezident lahko zahteva, da se do 1 % odmerjene dohodnine nameni za financiranje upravičencev do donacij. Pogoje za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu določa Zakon o nevladnih organizacijah.

Dostop do finančnih virov

Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka) preko finančnih posrednikov (Primorska hranilnica Vipava in Slovenski podjetniški sklad) omogoča socialnim podjetjem pridobitev mikroposojil v višini od 5.000 evrov do 25.000 evrov za pokrivanje upravičenih stroškov za plačila za nakup materiala, trgovskega blaga, plačila za storitve, stroške dela ter naložbe v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva. Kredit lahko socialno podjetje nameni za pokrivanje upravičenih stroškov, ki so nastali največ 6 mesecev pred oddajo vloge za financiranje in največ 18 mesecev po odobritvi financiranja. 

SID banka in finančni posredniki (Sberbank in Gorenjska banka) omogočajo socialnim podjetjem tudi pridobitev posojil za financiranje naložb v razvoj, raziskave in inovacije v višini od 10.000 evrov do 10.000.000 evrov. 

Ustanovitev socialnega podjetja

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Status nevladne organizacije v javnem interesu

Nevladnim organizacijam status nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja socialnega podjetništva podeljuje Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Nevladni organizaciji se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev oziroma njenih članov, in če je splošno koristno.

Opredelitev in pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu določa Zakon o nevladnih organizacijah. Pravilnik o določitvi meril za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja socialnega podjetništva pa določa kriterije za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije na področju razvoja socialnega podjetništva.

Pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja socialnega podjetništva

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij

Inštitut za ekonomska raziskovanja je oblikoval Predlog modela za merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij, s katerim želimo dokazati pomen delovanja socialnih podjetij ter prikazati razlikovanje socialnih od »klasičnih« podjetij z dokazovanjem njihovih pozitivnih učinkov za širšo družbo oziroma družbenih učinkov. Pripravo modela sta financirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 

Model je tako orodje za prepoznavanje družbenih učinkov, ki jih socialna podjetja ustvarjajo kot rezultat svojih aktivnosti in socialnim podjetjem omogoča merjenje družbenih učinkov ter oblikovanje poročila o njihovem doseganju, ki ga bodo lahko uporabila za poročanje, predstavitev potencialnim investitorjem ter odločevalcem. Poleg tega jim omogoča tudi načrtovanje razvoja poslovnih modelov, sistematično načrtovanje aktivnosti ter ocene doseganja zastavljenih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev.

Poročila socialnih podjetij na osnovi uporabe modela bodo omogočala oblikovalcem politik oblikovanje ustreznih ukrepov in spodbud za podporo razvoju socialnih podjetij ter izvedbo kvalitativne in kvantitativne ocene doprinosa socialnih podjetij k družbeni blaginji.

Poročanje o družbenih učinkih socialnih podjetij bo namreč postalo obvezujoče predvidoma leta 2024, saj želimo v letu 2023 socialnim podjetjem zagotoviti možnost, da pripravijo vse potrebne podatke za poročanje ter usposobiti podporno okolje za pomoč socialnim podjetjem pri uporabi modela.

Predlog modela za obvezno ali razširjeno poročanje

  • Predlog modela za obvezno ali razširjeno poročanje

    Predlog modela, ki je na voljo za uporabo, socialno podjetje usmerja in vodi skozi proces merjenja družbenih učinkov. Pomaga mu opredeliti kazalnike in merske enote ter predvideti načine in aktivnosti za izboljševanje družbenih učinkov, ki jih ustvarja s svojim delovanjem na trgu. Proces merjenja sestavlja pet zaporednih korakov, trenutno pa je pripravljen v Excelu, saj je še v testni fazi. Za pomoč pri izpolnjevanju so na voljo navodila za uporabo.
    Obrazci, prijavnice

Poročanje socialnih podjetij o začetku opravljanja dejavnosti socialnega podjetja

Socialno podjetje o začetku opravljanja dejavnosti poroča Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v enem letu od pridobitve statusa.

Socialno podjetje pošlje dopis z dokazilom o začetku opravljanja dejavnosti (na primer pogodbo o izvajanju storitev, računovodskim izkazom ali drugo listino) po pošti na naslov:

Letno poročanje socialnih podjetij

Socialno podjetje letno poročilo predloži Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) v predpisanih rokih za posamezno vrsto pravne osebe. Letnemu poročilu se poleg obveznih sestavin za posamezno vrsto pravne osebe priloži tudi del poročila, ki se nanaša izključno na poslovanje socialnega podjetja.

Letno poročilo socialnega podjetja

Letno poročilo socialnega podjetja mora vsebovati še naslednje:

  • prikaz razmejitve prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva od prihodkov iz drugih dejavnosti in drugih virov, z opredelitvijo odstotka glede na višino sredstev;
  • prikaz prihodkov in odhodkov z naslova spodbud, olajšav in oprostitev;
  • prikaz števila zaposlenih delavcev v najmanj devetih mesecih v letu in števila prostovoljcev;
  • način razporejanja presežkov prihodkov nad odhodki po namenu;
  • pojasnilo o doseganju ciljev socialnega podjetništva in namena socialnega podjetja.

Poleg tega se letnemu poročilu priloži še ocena nadzornega organa socialnega podjetja o pravilnosti in popolnosti podatkov v letnem poročilu. Zato mora nadzorni organ pred sprejetjem letnega poročila opraviti nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo finančnega in materialnega poslovanja socialnega podjetja in pravilnostjo vodenja poslovnih knjig ter izpolnjevanjem ciljev socialnega podjetništva.

Odpoved statusu socialnega podjetja

Statusu socialnega podjetja se lahko nepridobitna pravna oseba odpove, če ocenjuje, da ne želi poslovati kot socialno podjetje. Obvestilo oziroma dopis o odpovedi statusu socialnega podjetja se pošlje po pošti na naslov:

Svet za socialno ekonomijo

Politiko razvoja socialnega podjetništva oblikuje Svet za socialno ekonomijo, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije.

Poleg oblikovanja politik razvoja socialnega podjetništva Svet za socialno ekonomijo analizira potrebe razvoja socialnega podjetništva, pripravlja razvojne dokumente, analizira, vrednoti in spremlja izvajanje ukrepov in politik na področju socialnega podjetništva ter spodbuja vključevanje občin v določanje in izvajanje omenjenih politik na lokalni in regionalni ravni. Svet zagotavlja usklajevanje politik na področju socialnega gospodarstva z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

Evidenca socialnih podjetij

Evidenco socialnih podjetij z namenom zbiranja, obdelovanja, sporočanja in javne objave podatkov o socialnih podjetjih vodimo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Sektorju za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo. Vpis v evidenco izvedemo, ko je nepridobitni pravni osebi dodeljen status socialnega podjetja, izbris pa z dnem odvzema tega statusa.