Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Slovenija je dežela podjetnih ljudi. Naša naloga pa je, da ustvarimo pogoje, ki podjetnikom omogočajo rast, razvoj in prodor na različne trge. Skoraj polovica zaposlenih dela v mikro in majhnih podjetjih, zato posebno skrb namenjamo gospodarskemu, pravnemu in tržnemu okolju, spodbudam in pomoči.

Mala in srednje velika podjetja

Mala in srednje velika podjetja predstavljajo kar 99,8 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji. Pravimo, da so hrbtenica našega gospodarstva, saj zaposlujejo skoraj 70 odstotkov ljudi ter ustvarijo 65 odstotkov prihodkov vseh podjetij. V Sloveniji je v 2019 poslovalo 205.139 podjetij. Med podjetji je največ samostojnih podjetnikov posameznikov in gospodarskih družb. 

Socialno podjetništvo

Posebno pozornost v Sloveniji namenjamo zadružništvu, socialnemu podjetništvu in delavskim odkupom. Pri nas je na tem področju, ki v Evropi in svetu strmo raste, veliko prostora, zgodbe o uspehu, ki jih je vsak dan več, pa nas spodbujajo in navdajajo s ponosom.

Podjetja v težavah

Kljub spodbudam in priložnostim se zgodi, da podjetje zaide v težave. Zato ima v okviru splošnega sistema državnih pomoči v Republiki Sloveniji in EU proces dodeljevanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah zelo specifično vlogo. Upravičujejo jo lahko na primer socialni ali regionalno politični razlogi, potreba po upoštevanju strateške vloge posameznih gospodarskih subjektov v nacionalni ekonomiji ali v izjemnem primeru želja po vzdrževanju konkurenčne tržne strukture, ko bi izginjanje gospodarskih družb ali zadrug lahko vodilo k monopolni ali škodljivi oligopolni situaciji. Dodeljevanje pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah je dopustno le izjemoma in upravičeno le ob upoštevanju zakonsko določenih pogojev.

Aktivnosti, ki se izvajajo na področju reševanja in prestrukturiranja podjetij:

  • usmerjanje in svetovanje gospodarskim družbam in zadrugam pri pripravi programov prestrukturiranja;
  • izdelava strokovnih podlag za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo glede odločanja o dodelitvi pomoči za reševanje in prestrukturiranje;
  • spremljanje in nadzor izvajanja projektov prestrukturiranja;
  • izdelava poročil o dodeljenih pomočeh;
  • izdelava strokovnih analiz o učinkovitosti dodeljenih pomoči;
  • priprava predlogov, ki se nanašajo na sistemsko ureditev in področje delovanja sektorja;
  • izvedba in koordiniranje aktivnosti v komuniciranju z Evropsko komisijo. 

Udeležba delavcev pri dobičku

V gospodarskih družbah je lahko urejena udeležba delavcev pri dobičku družbe in udeležba v lastništvu družbe, pri čemer so določeni vsebina pogodbe o udeležbi pri dobičku, postopek za sklenitev pogodbe, denarna in delniška shema ter pogoji za pridobitev olajšav pri davkih in prispevkih za socialno varnost. Pri udeležbi delavcev pri dobičku se delavcem lahko izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec v skladu s tem zakonom lahko prejme, ne sme presegati 5.000 evrov.

Gospodarsko pravo

Temeljni predpis na področju prava gospodarskih družb v Republiki Sloveniji je Zakon o gospodarskih družbah, ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. 

Testi za oblikovanje predpisov

Vsa nova slovenska zakonodaja mora prestati tako imenovani MSP-test, kar pomeni, da pri vsakem predpisu in zakonu preverimo, kakšen bo njegov vpliv na mala in srednja podjetja. Če so ti vplivi negativni, zakon oziroma predpis preprosto ne more biti sprejet. Pri tem tesno sodelujemo z gospodarstvom in zbornicami, ki zastopajo interese podjetij. Tako zagotavljamo, da predpisi, ki jih sprejemamo, nimajo negativnih posledic na mala in srednja podjetja.

Intelektualna lastnina

V današnjem času, ki ga zaznamujeta vse bolj dinamična tržna konkurenca in globalizacija, postaja intelektualna lastnina ključni dejavnik razvoja in konkurenčne prednosti. Mala in srednja podjetja so inovativna, vendar svojega znanja pogosto ne varujejo in zato lahko hitro izgubijo sicer možno prednost na trgu, saj konkurenti nemalokrat brez posledic prevzemajo njihovo znanje.