Zaposlovanje invalidov

Kvotni sistem zaposlovanja invalidov

Slovenija ima uzakonjen kvotni sistem, ki se izvaja od januarja 2006. Slovenski kvotni sistem je bil prepoznan kot dobra praksa na področju zaposlovanja invalidov in kot tak zgled drugim državam pri implementaciji podobnih sistemov. 

Predstavlja dolžnost delodajalcev, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, da zaposlujejo določen delež invalidov od celotnega števila zaposlenih delavcev. Kvota je glede na dejavnost lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2 odstotkov in ne višja od 6 odstotkov od skupnega števila zaposlenih delavcev. V kvoto invalidov se štejejo osebe, ki jih delodajalci prijavijo v zavarovanje kot invalide in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko. 

Po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov lahko delodajalci svojo obveznost iz naslova kvotnega sistema zaposlovanja invalidov izpolnijo na tri načine, in sicer:

• imajo zaposleno zadostno število invalidov, torej odstotek, kot ga predpisuje vladna uredba ali
• v primeru premajhnega števila zaposlenih invalidov sklenejo pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, kar pomeni, da invalidsko podjetje ali zaposlitveni center za delodajalca opravi kakšno storitev, ki jo potrebujejo ali kupijo od njih kakšen proizvod ali
• za vsakega manjkajočega invalida plačajo v invalidski sklad prispevek v višini 70 odstotkov minimalne plače.

Vzpodbude za zaposlovanje invalidov

V Sloveniji obstaja več finančnih in drugih vzpodbud, namenjenih spodbujanju zaposlovanja invalidov ter ohranjanju njihovih delovnih mest.

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v členih od 67 do 76 opredeljuje različne vzpodbude, ki jih lahko delodajalci uveljavljajo za enakopravnejše vključevanje invalidov v zaposlitev:

• subvencije plač invalidom,
• plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov,
• plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju,
• oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov,
• nagrade za preseganje kvote,
• letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov in
• druge vzpodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za invalide ter druge razvojne vzpodbude.

Subvencija plače invalida je pravica, ki jo invalid uveljavlja pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov, ki so posledica njegove invalidnosti. Višina subvencije plače je odvisna od stopnje invalidnosti in se ne more zvišati brez poslabšanja doseganja delovnih rezultatov invalida in ponovne ocene izvajalca zaposlitvene rehabilitacije. Subvencija se odvisno od stopnje invalidnosti določi v odstotku od minimalne plače:

• v zaščitni zaposlitvi od 30 odstotkov do 70 odstotkov,
• v podporni zaposlitvi od 5 odstotkov do 30 odstotkov in
• v invalidskem podjetju od 5 odstotkov do 30 odstotkov.

Plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov uveljavlja delodajalec z vlogo pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Delodajalec lahko zaprosi za plačilo primerne prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo na podlagi izdelanega individualnega načrta prilagoditve, iz katerega je razvidno, da se invalid zaradi invalidnosti lahko zaposli le na zanj prilagojenem delovnem mestu ali da za opravljanje delovnih nalog potrebuje prilagojena sredstva za delo. Pogoj je, da ni drugega zavezanca za plačilo stroškov prilagoditve, o čemer delodajalec predloži podpisano izjavo.

Delodajalec, ki ima z invalidom sklenjeno pogodbo o podporni zaposlitvi in izdelan načrt podpornih storitev, ki jih invalid potrebuje, lahko vloži vlogo pri Javnem štipendijske, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije za plačilo stroškov podpornih storitev, ki jih lahko izvaja oseba, ki ni strokovni delavec. Pravica plačila stroškov podpornih storitev velja za največ 30 ur na mesec, izplača pa se za čas, ko je izvajalec nudil podporne storitve invalidu.

Oprostitev plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov je vzpodbuda, do katere je upravičen delodajalec, ki zaposluje invalide nad predpisano kvoto, delodajalec, ki zaposluje manj kot 20 delavcev in ima zaposlene invalide, ter samozaposleni invalid. Pogoj je, da njihova invalidnost ni nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu. Neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna niso upravičeni do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Nagrada za preseganje kvote je vzpodbuda, do katere je upravičen delodajalec, ki zaposli več invalidov, kot je predpisano, in delodajalec, ki zaposluje manj kot 20 delavcev in ima zaposlene invalide. Pogoj je, da njihova invalidnost ni nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu. Neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna niso upravičeni do nagrade za preseganje kvote. Višina nagrade znaša 20 odstovkov minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. 

Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, vsako leto razpiše javni natečaj za podelitev letnih nagrad delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov. Gre za posebno obliko družbenega priznanja delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov, s katero prejemniki pridobijo pravico do uporabe promocijskega logotipa invalidom prijazno podjetje.

Možnosti zaposlovanja invalidov

Danes na prvo mesto postavljamo zaposlovanje invalidov na odprtem trgu, saj to zagotavlja vključujoče zaposlovanje invalidov na prilagojenih delovnih mestih v običajnem delovnem okolju. Vseeno pa vseh zaposlitev ni mogoče izvesti pri običajnih delodajalcih - za težje invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali zadržati zaposlitve pri običajnih delodajalcih, država zaradi preizkušene učinkovitosti ohranja in vzpodbuja posebne oblike zaposlitve:

• zaščitna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu in v delovnem okolju, prilagojenem delovnim sposobnostim in potrebam invalida, ki ni zaposljiv na običajnem delovnem mestu in je pridobil odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o zaposljivosti v zaščitni zaposlitvi; zaščitena delovna mesta zagotavljajo predvsem zaposlitveni centri, lahko pa tudi invalidska podjetja, 
• podporna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju; invalidu se lahko zagotavlja pri uvajanju v delo, na delovnem mestu in pri vključevanju v delovno okolje strokovna podpora z informiranjem, svetovanjem in usposabljanjem, osebno asistenco, spremljanjem pri delu, razvojem osebnih metod dela in ocenjevanjem njegove delovne uspešnosti ter tehnična podpora s prilagoditvijo delovnega mesta in sredstev za delo.

Invalidska podjetja in zaposlitveni centri

Invalidska podjetja in zaposlitveni centri imajo poseben družbeni pomen, saj invalidom omogočajo eno ključnih priložnosti za zaposlitev. Invalidska podjetja imajo v Sloveniji dolgo zgodovino, še vedno jih deluje nekaj, ki so bila ustanovljena pred več kot 60 leti. Prvi zaposlitveni centri so bili ustanovljeni leta 2006, po uveljavitvi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

Poslanstvo in osrednja naloga invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov je ustvarjanje ter razvoj delovnih mest za invalide, ki se težje vključujejo na trg dela. S tem se zmanjšuje brezposelnost med invalidi ter jim zagotavlja stabilen vir dohodka. Zaposlitev ima velik pomen za občutek vrednosti, pripadnosti in samostojnosti. 

S pomočjo sodobnih tehnologij in inovativnih pristopov prilagodijo delovne procese tako, da lahko invalidi kljub oviram učinkovito in varno opravljajo delo. Strokovni delavci zagotavljajo invalidom dodatno pomoč, kot so spremljanje, svetovanje, rehabilitacija in osebna podpora. Te storitve omogočajo zaposlenim invalidom večjo samostojnost ter boljše delovno in osebno delovanje. Z delom v prilagojenem okolju invalidi pridobivajo nove veščine, se osebnostno razvijajo, krepijo samozavest in imajo možnost dolgoročnega kariernega napredka. 

Zaposlitvena rehabilitacija

Zaposlitvena rehabilitacija je pravica invalida do posameznih storitev v obsegu, na način in v trajanju, opredeljenem v rehabilitacijskem načrtu, ki se izvaja s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero. Do storitev so upravičeni invalidi, ki nimajo enakih pravic po drugih predpisih in izpolnjujejo v zakonu opredeljena merila.

Zaposlitvena rehabilitacija se izvaja kot javna služba v okviru organizirane mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Financira se iz proračuna Republike Slovenije, kadar je napotitelj v storitve zaposlitvene rehabilitacije Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, v drugih primerih (ZPIZ, delodajalec ali druga oseba) pa po veljavnem ceniku.

Storitve zaposlitvene rehabilitacije so:

• svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi,
• priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov,
• pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo,
• pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev,
• razvijanje socialnih spretnosti in veščin,
• pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve,
• analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida,
• izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida,
• izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo,
• usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu,
• spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju,
• spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi,
• sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa,
• ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov,
• opravljanje drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije.

Storitve zaposlitvene rehabilitacije se izvajajo v skladu s standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki jih pripravi Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča, sprejme pa minister, pristojen za invalidsko varstvo.

Socialna vključenost

Invalidi, pri katerih je bilo po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji ugotovljeno, da kljub podpori zaradi svoje invalidnosti niso zaposljivi, se lahko vključijo v programe socialne vključenosti. To so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. Cilj programov socialne vključenosti je ohranjanje in razvijanje delovnih sposobnosti invalida (delovne vsebine) ter vzpodbuditev socialne vključenosti (socialne vsebine). 

V te programe se vključujejo:

• invalidi, ki zaradi invalidnosti niso zaposljivi, kar Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji ugotovi z odločbo o nezaposljivosti,
• invalidi I. kategorije z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije brez pravice do invalidske pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in 
• osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki nimajo možnosti vključitve v ustrezne socialno varstvene storitve.

Programe izvajajo izvajalci programov socialne vključenosti, izbrani na javnem razpisu. 

Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, sofinancira izvajanje programov socialne vključenosti na podlagi letnih pogodb o financiranju z izvajalci in povrne potne stroške (javni prevoz) vključenim uporabnikom. Z delovno vsebino programa se zagotavlja prihodek, ki omogoča izplačilo nagrad vključenim uporabnikom.

Državne pomoči zaradi zaposlovanja invalidov

Vsi delodajalci, ki zaposlujejo invalide in so prejemniki državnih pomoči (na primer nagrada za preseganje kvote, oprostitev plačila prispevkov), so dolžni sami, brez poziva, mesečno v obdobju od 1. do 20. dne v vsakem mesecu poročati o prejetih in porabljenih sredstvih preteklega meseca. Poročanje se izvaja glede na denarni tok, torej o opravljenih transakcijah. Sistem poročanja o državnih pomočeh se 21. dne v mesecu zaklene, zato poročanje 'za nazaj' ni več mogoče.

Če delodajalec poročilo po 20. dnevu v mesecu prekliče, sistem zabeleži, kot da poročilo ni bilo oddalo. Delodajalec lahko napako izravna pri naslednji oddaji poročila.

Poročila o porabi državnih pomoči se oddajajo preko portala za elektronsko poslovanje SVZI.Net, na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Na portalu lahko:

• oddajate mesečno e-poročilo o prejetih in porabljenih sredstvih in 
• pregledujete in spremljate statuse oddanega e-poročila.

Način porabe sredstev, pridobljenih iz naslova oprostitve prispevkov, je opredeljen v 61. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, namen porabe teh sredstev pa urejata 33. in 34. člen Uredbe Komisije EU št. 651/2014. 

Če prejema delodajalec za zaposlenega invalida plačo iz drugega vira (na primer Zaposli.me, Učne delavnice, javna dela), lahko zanj uveljavlja pravice iz naslova oprostitev in ugodnosti pri plačevanju prispevkov, nagrade za preseganje kvote, ne more pa jih porabljati za plačo tiste osebe, pri kateri je plača že pokrita iz drugega vira. Za osebe, pri katerih je odobrena subvencija plače preko drugega vira, delodajalec ne more uveljavljati še pravice iz naslova subvencioniranja plač zaradi nižjega doseganja rezultatov.

Tudi za osebe, zaposlene prek Zaposli.me, je treba poročati v SVZI.net, in sicer prejeta sredstva v polje oziroma rubriko Drugo. Pri porabi sredstev je treba upoštevati, da je poraba sredstev, namenjenih subvencioniranju plač invalidov, omejena na 75 odstotkov stroškov plače (drugi bruto).

Manj plačan davek od dohodkov pravnih oseb se poroča enako kot druga sredstva, prejeta zaradi zaposlovanja invalidov, pri čemer se označi vir, manj plačan davek.

Za invalide, ki so zaposleni za krajši delovni čas in prejemajo nadomestilo ZPIZ, se za del, ki ga prejmejo od ZPIZ ne poroča v SVZI.Net.

Sredstva, prejeta zaradi zaposlovanja invalidov, je treba porabiti v roku treh let od prejema. Neporabljena sredstva je treba vrniti obrestovana po referenčni obrestni meri.

O prejetih sredstvih morajo poročati tudi vsi samozaposleni invalidi, ki pomoč prejemajo po načelu de minimis, in sicer poročajo le o prejetih sredstvih, ne pa o njihovi porabi.

Za pomoč pri poročanju je na voljo tudi uporabniški priročnik.