Izenačevanje možnosti invalidov

Področje izenačevanja možnosti invalidov ureja Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Ti za samostojno življenje potrebujejo več podpore in so zaradi tega pogosto diskriminirani na različnih področjih življenja, na primer v postopkih pred različnimi organi in institucijami, pri dostopnosti do dobrin in storitev, objektov v javni rabi in podobno. S prepovedjo diskriminacije invalidov na različnih področjih in z uveljavljanjem različnih ukrepov želimo za invalide ustvarjati enake možnosti na vseh področjih življenja ter s tem prispevati k razvoju človeškega potenciala, ki koristi celotni družbi.

Konvencija o pravicah invalidov

Generalna skupščina Združenih narodov je 13. decembra 2006 sprejela Konvencijo o pravicah invalidov in Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov. Republika Slovenija je konvencijo in izbirni protokol podpisala 30. marca 2007 na sedežu Združenih narodov, ratificirala pa 24. aprila 2008 (Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov).

Izbirni protokol h konvenciji o pravicah invalidov je vključen v besedilo konvencije. Z njim je bil vzpostavljen individualni pritožbeni mehanizem za državljane države pogodbenice.

Konvencija je zgodovinsko pomemben dokument, saj je prvi pravno zavezujoč dokument Združenih narodov s področja invalidskega varstva, ki zagotavlja uveljavljanje človekovih pravic oziroma načela enakih možnosti in enake obravnave ter preprečevanja diskriminacije, ki jo doživljajo invalidi na različnih področjih življenja.

Konvencija ima 50 členov, posebno pozornost namenja položaju invalidnih žensk in invalidnih otrok, poleg tega pa tudi pravicam do:

• dostopnosti
• enakosti pred zakonom
• varovanja osebne integritete
• samostojnega življenja in vključenosti v skupnost
• spoštovanja zasebnosti
• izobraževanja
• zdravja
• usposabljanja in rehabilitacije
• dela in zaposlitve
• ustrezne življenjske ravni in socialne varnosti
• sodelovanja v političnem in javnem življenju
• in druge

V 34. členu konvencija določa tudi ustanovitev Odbora za pravice invalidov, ki spremlja izvajanje konvencije in poroča Generalni skupščini Združenih narodov.

Slovenija je od vsega začetka podpirala sprejem konvencije in zato aktivno sodelovala pri pripravi besedila konvencije. Tako je predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sodeloval pri oblikovanju in usklajevanju stališč v okviru Evropske skupnosti kot pri delu Ad hoc odbora. Pri tem je Slovenija oblikovala svoje predloge na podlagi predhodnih posvetovanj z invalidi oziroma invalidskimi organizacijami.

Dostopnost objektov v javni rabi

Prepovedana je diskriminacija zaradi invalidnosti pri dostopnosti do uporabe objektov v javni rabi. 

Objekti v javni rabi so prostori, namenjeni javnosti, med katere sodijo stavbe splošnega družbenega pomena (kultura, izobraževanje, zdravstvo in šport), gostinske stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, obredne stavbe, poslovni in upravni objekti, prometni in komunikacijski objekti ter javne površine.

Objekte v javni rabi, ki se gradijo, in objekte v javni rabi, ki se rekonstruirajo, je treba primerno prilagoditi med gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta.

Prilagoditve obstoječih objektov v javni rabi se opravijo z:

• gradbenimi deli in tehničnimi napravami,
• zvočnimi in svetlobnimi indikatorji,
• pisnimi informacijami in
• drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami.

Obstoječi objekti v javni rabi morajo biti prilagojeni vsaj na način, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v objektu v javni rabi in so na voljo javnosti in do teh storitev invalidi dostopajo znotraj objekta.

Prilagoditve je treba zagotoviti delno ali v celoti, razen če to tehnično ne bi bilo izvedljivo ali če bi bilo povezano z nesorazmernim bremenom ali če bi se s tem poslabšale bistvene in druge zahteve objekta. Lastnik objekta v javni rabi mora v tem primeru do 13. julija 2026 pripraviti oceno o tehnični neizvedljivosti, nesorazmernem bremenu ali poslabšanju bistvenih in drugih zahtev objekta in jo trajno hraniti. Oceno lahko lastnik pripravi sam ali jo zanj pripravi ustrezno usposobljena oseba.

Nacionalna svetovalna in informacijska točka

Za pomoč pri prepoznavanju ovir v objektih v javni rabi ter načrtovanju potrebnih prilagoditev je javnosti na voljo Nacionalna svetovalna in informacijska točka, ki deluje na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije. 

Orodje za preverjanje dostopnosti in priročnik

Javnosti je z letom 2026 na voljo tudi spletno orodje za preverjanje dostopnosti. Orodje omogoča lastnikom in upravnikom objektov, da na enostaven način opravijo osnovno samooceno dostopnosti svojega objekta ter pridobijo vpogled v morebitne ovire.

Na voljo je tudi Priročnik za zagotavljanje univerzalne dostopnosti objektov v javni rabi, ki vsebuje praktične usmeritve in priporočila za načrtovanje ter izvajanje prilagoditev.

Oba vira sta namenjena podpori lastnikom, upravnikom in projektantom pri ustvarjanju bolj dostopnega okolja za vse.

Pravica do sofinanciranja tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila gibalno oviranim invalidom

Samostojno življenje invalidov med drugim omogočamo s sofinanciranjem tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila. Država zagotavlja sofinanciranje tehničnih pripomočkov za invalide s senzornimi okvarami (gluhi, naglušni, slabovidni in gluhoslepi) ter sofinanciranje prilagoditve vozila gibalno oviranim invalidom, ki lahko vozilo upravljajo sami, in invalidom, ki sami ne upravljajo vozila, prilagoditev pa je nujno potrebna za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo.

Vlogo za uveljavljanje pravice do tehničnega pripomočka in vlogo za uveljavljanje pravice do prilagoditve vozila vložite na upravni enoti.

Pravica do psa pomočnika

Psi pomočniki so strokovno izšolani psi, ki pomagajo gibalno ovirani osebi. Tako zanjo pobirajo in prinašajo razne predmete (na primer telefon, daljinec za televizijo, časopis in tako dalje), pomagajo pri odpiranju in zapiranju vrat ter predalov. Pes lahko nudi pomoč pri slačenju delov oblačil, pri vklopu in izklopu električnih stikal, ki so na primerni višini in jih pes doseže, ter sodeluje z invalidom pri gibanju z invalidskim vozičkom. 

Vlogo za pridobitev psa pomočnika invalidi vložijo na upravni enoti. Vloga mora vsebovati informacije o vlagatelju, opis težav pri gibanju, prenašanju, premikanju ali ravnanju s predmeti ter o ustreznih psihofizičnih lastnostih in primernih bivalnih razmerah. Vsebovati mora tudi izjavo vlagatelja o zagotavljanju ustreznih bivalnih razmer za psa.

Če je vloga odobrena, upravičenec prejme vrednotnico, s katero plača šolanje psa. Izvajalca šolanja izbere s spodnjega seznama izvajalcev, ki jih je na podlagi javnega razpisa izbralo ministrstvo.

Po uspešno opravljenem šolanju in zaključnem izpitu, ki ga morata opraviti tako upravičenec kot pes pomočnik, upravna enota izda odločbo, s katero upravičenec dobi psa pomočnika v trajno last. Invalid mora psa od dne, ko postane njegov lastnik, zavarovati za poškodbo oziroma škodo, ki bi jo pes storil ljudem ali stvarem, ter ga nezgodno zavarovati za primer bolezni in poškodb.

Mnenje v zvezi z oceno združljivosti in uspešnosti para, ki ga tvorita invalid in pes, pripravi izvedenec, imenovan s sklepom ministra, pristojnega za invalidsko varstvo. 

Izvedenca, imenovana s sklepom ministra: 

• Andrej Stanovnik, Podgorje 55, 1240 Kamnik,
• Matjaž Zanut, Cankarjeva ulica 15, 8250 Brežice.

Evropska kartica ugodnosti za invalide

Z Evropsko kartico ugodnosti lahko invalidi v državah Evropske unije uveljavljajo posebne komercialne popuste, ki jih nudijo posamezne države. S tem želimo invalidom omogočiti enotnejšo obravnavo in posebne ugodnosti pri potovanju v druge države EU ter jim omogočiti večjo dostopnost prometa, turizma, kulture, športa in prostega časa.

Poleg tega, da invalidom prinaša ugodnosti, je namen projekta tudi ozaveščanje in seznanjanje o invalidih, o njihovih zmožnostih, potrebah, željah, načinu življenja, predvsem pa o tem, da so invalidi ljudje, ki potujejo in se s tem osebnostno razvijajo, kot vsi drugi. Evropska kartica ugodnosti za invalide s tem prinaša tudi večje vključevanje invalidov v širšo evropsko družbo.

Evropska kartica ugodnosti za invalide je namenjena komercialnim popustom, ki jih različni ponudniki ponujajo invalidom v Republiki Sloveniji kot tudi v drugih državah članicah EU, ki so sodelovale v projektu. Slovenske ponudnike ugodnosti si lahko ogledate v bazi ugodnosti, ki jo je pripravil Nacionalni svet invalidskih organizacij (NSIOS). 

Na spletni strani Evropske komisije so zbrane informacije o drugih sodelujočih državah (vsebina je v angleščini).