Skoči do osrednje vsebine

Infekciozni bovini rinotraheitis/infekciozni pustularni vulvovaginitis (IBR/IPV)

IBR/IPV je virusna bolezen bolezen, ki jo povzroča Herpesvirus, ki je eden od najpogostejših povzročiteljev respiratornih obolenj pri govedu. Običajna pot širjenja je preko stika z okuženo živaljo ali preko sperme okuženega bika. Velik problem pri širjenju IBR/IPV infekcije predstavljajo latentno okužene živali, so tudi primeri okuženih živali brez kliničnih znakov bolezni in brez specifičnih protiteles proti virusu IBR/IPV.

O bolezni

Klinično zaznavna bolezen se pojavlja skoraj izključno v velikih čredah. Virus IBR se raznaša z zrakom, z ekskreti in sekreti, pa tudi s kontaminiranimi predmeti. Živali se okužujejo predvsem aerogeno. Iz organizma se virus izloča predvsem z nosnim izcedkom.

Povzročitelj

Virus, ki povzroča obolenje IBR/IPV spada v družino Herpesviridae, rod Varicellovirus, poddružina Alphaherpesvirinae. V literaturi se pojavlja tudi z oznako BHV-1 (Bovini Herpes virus 1). Virus je bil v Evropi opisan prvič leta 1971. Domnevajo, da so ga v Evropo vnesli iz Severne Amerike. 

Klinični znaki

Bolezen se pojavlja v treh kliničnih oblikah.

Infekciozni bovini rinotraheitis (IBR)

Je akutna in zelo kužna virusna bolezen zgornjih dihal. Pretežno se pojavlja pri mladem pitovnem govedu po 6. mesecu starosti, včasih tudi pri odraslih živalih.

Prizadene predvsem velike goveje črede. Inkubacija pri eksperimentalni infekciji traja 3 - 7 dni, pri naravni pa 5  - 7 dni; bolezen v pitališčih  navadno izbruhne med 10. in 20. dnevom po vhlevitvi novih živali. IBR se pojavi navadno z dokaj hudimi kliničnimi znamenji. Temperatura naglo naraste na 40 - 42°C; spremlja jo zmerna apatija, neješčnost in močna redukcija mleka pri molznicah.

Nadalje opazimo obilen serozni izcedek, močno hiperemijo smrčka in nosne sluznice. Večkrat so tam prisotne erozije. Očitni so tudi slinjenje, pospešeno dihanje, suh kašelj in solzenje v zvezi z bolj ali manj izrazitim konjunktivitisom. Sem in tja je konjunktivitis edino bolezensko znamenje. 

V milejših primerih živali kmalu ozdravijo, včasih že po nekaj dneh, v težjih pa opazimo čedalje hujšo dispnoo, obilnejši sluzasto gnojni  izcedek, popolno inapetenco in hujšanje. Vendar tudi v teh primerih pride večinoma do ozdravitve  v 2 - 3 tednih. Breje živali lahko kadarkoli  abortirajo, vendar so abortusi najpogostejši  med  4. in 8. tednom  po infekciji

Morebitni pogini so večinoma posledica gnojne bronhopnevmonije, ki jo povzročajo različne bakterije. Živali pa lahko poginejo tudi  zaradi blokade dihalnih poti z velikimi količinami serofibrinoznega eksudata v dihalnih poteh, sinusih in traheji. Izjemoma lahko virus IBR povzroči meningoencefalitis, navadno pri 2- do 4- mesečnih teletih. Tedaj se pojavi ataksija, depresija, ekscitacija, trizem, konvulzije in druga bolezenska znamenja zaradi prizadetega osrednejga živčevja.

Infekciozni pustularni vulvovaginitis - IPV in infekciozni balanopostitits - IBP

Bolezen je značilna  po sivkasto belih neprozornih mehurčkih, velikih kakor bucikina glavica ali proso (premer 2 - 3 mm), ki se pojavljajo na sluznici vulve, vagine, penisa in prepucija.

Pri IPV - IBP prihaja do infekcije le ob tesnem kontaktu, večinoma pri koitusu. V naravnih okoliščinah koitalni eksantem in IBP ne nastopata hkrati pri isti živali.

Živali z IBR lahko z lizanjem prenesejo virus na dovzetne živali in povzročijo klinično zaznavno IPV oz.IBP. Pri IPV - IBP traja inkubacija pri naravni okužbi praviloma 3 - 7 dni. Pri telicah in kravah ugotovimo vulvovaginitis, pri bikih pa balanopostitits.

Vulvovaginitis se kaže v hiperemiji in edemu sluznice, zmernem vaginalnem izcedku in pustulah na sluznici vulve in vagine. Pri uriniranju se živali živčno prestopajo in očiten je tudi tenezem zaradi bolečine. Pustule, ki so podobne sivo belim neprosojnim mehurčkom, so velike kakor bucikina glavica ali za spoznanje večje (2 - 3 mm). Lahko se tudi združujejo. Na vulvi in vagini kdaj pa kdaj utegnemo najti tudi psevdomembrane. Spremembe na sluznici porazgube po 1 - 4 tednih. Do abortusa praviloma ne pride, pa tudi ne do trajnejše jalovosti.

Po ozdravitvi se virus v krajših ali daljših presledkih izloča še  dalj časa. Pri bikih se spremembe kažejo v hiperemiji sluznice penisa in prepucija ter v pustulah, podobno kakor pri plemenicah. V primeru komplikacij biki ne morejo ploditi. Do abortusa lahko pride, ne da bi živali pokazale kakršnakoli bolezenska znamenja. Nastopi navadno 21 - 60 dni po infekciji. Po prestani bolezni najdemo večkrat na sluznici vulve in prepucija  oziroma penisa zrnati izpuščaj.

Prenos bolezni

Virus IBR se raznaša z zrakom, z ekskreti in sekreti, pa tudi s kontaminiranimi predmeti. Živali se okužujejo predvsem aerogeno. Iz organizma se virus izloča predvsem z nosnim izcedkom.

Pri infekcioznem pustularnem vulvovaginitisu se živali okužujejo pri naravnem pripustu in umetnem osemenjevanju. Virusni sevi, ki jih izolirajo pri infekcioznem vulvovaginitisu, so antigensko identični s tistimi, ki jih izolirajo pri IBR. Bik se navadno okuži ob zaskoku inficirane krave z IPV. Na ta način postane klicenosec in posreduje okužbo zdravim plemenicam. Klinični sindrom pri bikih imenujemo infekciozni balanopostitis (IBP).

Ekonomski pomen

Pomen bolezni je zlasti v ekonomskih škodah, ki nastanejo v okuženih čredah, ter v škodah, ki nastanejo zaradi omejitev v mednarodnem prometu, zato so se mnoge evropske države že odločile za izkoreninjanje bolezni.

Status reje, proste IBR/IPV

Na podlagi interesa rejcev ter na pobudo veterinarjev praktikov je bil pripravljen Pravilnik, ki ureja pogoje za priznanje, pridobitev in vzdrževanje statusa črede, proste infekcioznega bovinega rinotraheitisa/infekcioznega pustularnega vulvovaginitisa. S tem pravilnikom je bila rejcem dana možnost, da z izvajanjem prostovoljnih ukrepov in zviševanjem zdravstvenega stanja svoje črede, uradno pridobijo status, proste črede, kar pomeni tudi prednosti pri prometu.

Iskalnik