Skoči do osrednje vsebine

Gnojila so vse spojine in snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se jih dodaja tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal. Gnojenje je agrotehnični ukrep v rastlinski pridelavi, s katerim se rastlinam zagotovijo hranila za rast in razvoj. Za ustrezno in učinkovito gnojenje moramo poznati stanje v tleh, potrebe rastlin po hranilih in vrsto oziroma način gnojenja.

Pomen gnojil za pridelavo rastlin

Gnojilo je snov, ki zagotovi hranila za rastline, ki jih pridelujemo. Rastline potrebujejo za svojo rast in razvoj snovi, ki jih dobijo iz vode in zraka, ter rastlinska hranila, ki jih dobijo iz tal. Za normalno rast rastlin in želen pridelek v kmetijski pridelavi nobenega od potrebnih hranil ne sme primanjkovati. Rastlinska hranila, ki smo jih odvzeli s pridelkom, z gnojili vračamo v tla.

Rastlinska hranila delimo na:

  • primarna hranila ali makrohranila: dušik, fosfor, kalij;
  • sekundarna hranila: kalcij, magnezij, natrij, žveplo;
  • mikrohranila:  bor, kobalt, baker, železo, mangan, molibden, cink.

Glede na izvor delimo gnojila na:

  • mineralna, ki vsebujejo samo mineralne komponente in so pridobljena v industrijskem postopku;
  • organska, ki vsebujejo snovi živalskega ali rastlinskega izvora ter kmetijske stranske proizvode (hlevski gnoj, gnojevko, gnojnico, žitno slamo, krompirjeve cime, razne komposte itd.);
  • organsko-mineralna, ki poleg mineralnih gnojil vsebujejo organske snovi živalskega ali rastlinskega izvora.

Dostopnost hranil za rastline je odvisna od kislosti oziroma bazičnosti tal (vrednosti pH). Z apnenjem pomagamo vzdrževati optimalno vrednost pH v tleh.

Ne glede na vrsto gnojenja in namen uporabe gnojil upoštevamo dobro kmetijsko prakso in veljavno zakonodajo ter s tem preprečujemo in zmanjšujemo onesnaženje tal in vode (predvsem z nitrati).

Gnojilo ES

Gnojilo, ki pripada gnojilom s seznama v Prilogi I Uredbe 2003/2003/ES in je v skladu s pogoji iz uredbe, se lahko označi kot "GNOJILO ES". Oznaka "GNOJILO ES" se ne uporablja za gnojilo, ki ni v skladu z Uredbo 2003/2003/ES.

Gnojila, označena "GNOJILO ES", so v Evropski uniji v prosti prodaji. Proizvajalci lahko taka gnojila tržijo na skupnem trgu EU. Gnojilo ES ima predpisan način proizvodnje, osnovne sestavine, najmanjšo vsebnost hranil (v %) ter seznam hranil, ki morajo biti obvezno navedena na embalaži ali etiketi gnojila.

Promet z mineralnimi gnojili in postopek pridobitve dovoljenja za promet z gnojili

Promet z mineralnimi gnojili je opredeljen kot prodaja ali prepustitev mineralnih gnojil tretji osebi. Promet z mineralnimi gnojili ureja Zakon o mineralnih gnojilih in podzakonski akti  ter Uredba 2003/2003/ES.

Mineralna gnojila so lahko v prometu, če izpolnjujejo pogoje iz Uredbe 2003/2003/ES. Taka gnojila so označena z oznako "GNOJILO ES".

Mineralna gnojila, ki ne izpolnjujejo pogojev iz  Uredbe 2003/2003/ES, so lahko v prometu na ozemlju Republike Slovenije, če:

  • izpolnjujejo pogoje glede minimalne kakovosti,
  • so označena v skladu z Zakonom o mineralnih gnojilih,
  • pri pravilni uporabi ne ogrožajo rodovitnosti tal, zdravja ljudi in živali ter okolja.

Pridobitev dovoljenja za promet z mineralnim gnojilom

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dobra kmetijska praksa pri gnojenju

Za pravilno uporabo gnojil moramo poznati vsebnost hranil v tleh in predvideno potrebo rastlin po hranilih. Pri tem si pomagamo z gnojilnim načrtom, ki zajema:

  • analizo tal,
  • popis kmetijske pridelave z dosegljivimi pridelki in odvzemom hranil,
  • predviden vnos hranil v tla.

Analiza tal opiše založenost tal kmetijskega zemljišča in je osnova za kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja. Gnojilni načrt pripravimo za več let naprej. Potrebe rastlin po hranilih in potrebe po izboljšanju rodovitnosti tal se v načrtovanem obdobju izravnajo.

Poleg dostopnih hranil v tleh vplivajo na rodovitnost tal še kislost tal, vsebnost organske snovi ter tekstura in struktura tal.

Podrobnejša priporočila za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju so opisana v Smernicah za strokovno utemeljeno gnojenje

Vsako kmetijsko gospodarstvo, ki izvaja gnojenje, mora izvajati obvezne zahteve glede varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati. Pri tem mora upoštevati:

  • obdobja, v katerih je vnos določenih gnojil v tla ali na tla prepovedan;
  • pravila gnojenja na strmih zemljiščih;
  • pravila gnojenja na tleh, ki so nasičena z vodo, na poplavljenih tleh, zamrznjenih tleh ali tleh, prekritih s snežno odejo,
  • pravila gnojenja v bližini vodotokov;
  • najmanjše zmogljivosti skladišč za živinska gnojila, ki morajo presegati potrebe po skladiščenju preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil v tla ali na tla prepovedan;
  • ukrepe za preprečevanje onesnaževanja voda z izcedki iz skladiščenja hlevskega gnoja;
  • postopke pri gnojenju (odmerki, homogeno raztrosenje gnojil), ki bodo vzdrževali izgube dušika v vode na sprejemljivi ravni in
  • omejitve vnosa gnojil v tla na ranljivih območjih.

Smernice za izvajanje zahtev varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov so dostopne na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.

Nadzor

Za nadzor nad gnojenjem in uporabo mineralnih gnojil je pristojen Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Kmetijski inštitut Slovenije je pooblaščen za opravljanje kemijskih analiz za potrebe inšpekcijskega nadzora nad prometom mineralnih gnojil.

Iskalnik