Finančno izobraževanje

Finančna pismenost po ocenah Evropske komisije in OECD ob bralni in matematični pismenosti ostaja ena ključnih kompetenc v sodobni družbi. Vlada Republike Slovenije je zato v decembru leta 2010 sprejela Nacionalni program finančnega izobraževanja. Pripravila ga je medresorska delovna skupina, v kateri so sodelovala ministrstva, pristojna za finance, gospodarstvo, delo in socialne zadeve ter izobraževalni sistem. Pri njenem delu so sodelovali tudi nadzorni organi in interesna združenja s področja finančnega sistema ter Zveza potrošnikov Slovenije.

Nacionalni program finančnega izobraževanja

Nacionalni program finančnega izobraževanja je namenjen načrtnemu in usklajenemu prizadevanju za izboljšanje posameznikove finančne sposobnosti.

Finančna pismenost je samo ena od sestavin finančne sposobnosti, ki jo želi država razvijati z Nacionalnim programom finančnega izobraževanja. Da se lahko posameznik šteje za finančno sposobnega, mora znati voditi osebne oziroma družinske finance, sposoben mora biti vnaprejšnjega načrtovanja, sprejemanja odločitev, povezanih s finančnimi produkti in storitvami, prav tako mora v okviru svojih potreb spremljati novosti na finančnem trgu.

Pri tem lahko naleti na težave pri odločanju glede samonadzora, odlašanja, časovne neskladnosti želja, ciljev, namena in dejanskih potreb ter ima težave pri oblikovanju finančne strategije in izbiri ustreznega finančnega produkta oziroma storitve.

Cilj Nacionalnega programa finančnega izobraževanja

Cilj Nacionalnega programa finančnega izobraževanja je vplivati na vse sestavine finančne sposobnosti posameznika. To pomeni vplivati na funkcionalno pismenost posameznika, kamor spada tudi finančna pismenost. Ta dolgoročni proces zahteva umeščenost in usklajenost z drugimi politikami finančnega varstva posameznikov.

Glavna izvajalka, koordinatorica in nadzornica izvajanja finančnega izobraževanja in stanja finančne izobraženosti v Republiki Sloveniji je država s pristojnimi ministrstvi z organi v sestavi.

Pomen finančnega izobraževanja

Posamezniki s finančnim izobraževanjem lahko izboljšajo razumevanje finančnih produktov in zasnov ter razvijejo sposobnosti, ki jih potrebujejo za izboljšanje svoje finančne pismenosti, to je, da se zavedajo finančnih tveganj in priložnosti ter da se pri izbiri finančnih storitev odločajo na podlagi prejetih informacij. To je vseživljenjski proces.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj namenja veliko pozornosti finančnemu izobraževanju. Ob upoštevanju, da lahko mednarodne smernice koristijo vladam ter pristojnim javnim in zasebnim institucijam pri prizadevanjih za začetek izvajanja programov finančnega izobraževanja, je izdala priporočila o načelih in dobrih praksah za finančno izobraževanje in ozaveščanje.

Načela in priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj so sprejele vse njene članice, med drugim tudi Slovenija. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj dogajanja na finančnih trgih nenehno spremlja in presoja ustreznost finančnega izobraževanja.

Evropska komisija

Finančno izobraževanje dopolnjuje ukrepe, katerih cilj je zagotoviti ustrezne informacije, varstvo in nasvete. Vse te politike pripomorejo h krepitvi možnosti posameznikov, da sprejemajo odločitve, ki so najboljše glede na njihovo finančno stanje. V skladu z navedenim pomen finančnega izobraževanja prepoznava tudi Evropska komisija v okviru prenovljenega akcijskega načrta za okrepitev unije kapitalskih trgov Evropske unije v prihodnjih letih. 

Številne mednarodne raziskave so pokazale, da posamezniki na splošno slabo razumejo finančne zadeve in osnove ekonomije. Obenem izobraževanje državljanov na področju finančnih zadev postaja vse pomembnejše, saj inovativnost in globalizacija povečujeta izbiro in zahtevnost ponujenih finančnih storitev.