Skoči do osrednje vsebine

Revidiranje je zbiranje dokazov neodvisnih strokovnjakov (pooblaščenih revizorjev) o podanih trditvah, zbranih v računovodskih izkazih ali drugih predmetih revidiranja. Namen revidiranja je ugotoviti oziroma potrditi točnost in popolnost informacij, ki jih predmet revidiranja vsebuje, ter s tem potrditi, da se je nanje mogoče zanesti. To pomeni, da je v revidiranih računovodskih izkazih predstavljeno resnično in pošteno stanje poslovnih dogodkov. Resnično in pošteno stanje pomeni, da so poslovni dogodki dejansko nastali, da so bili pravilno evidentirani in da so v računovodskih izkazih pravilno predstavljeni.

Revizija računovodskih izkazov

Namen revizije računovodskih izkazov je povečati zaupanje uporabnikov v računovodske izkaze. To se doseže z izraženim revizorjevim mnenjem, ki se objavi v obliki poročila o tem, ali so računovodski izkazi z vseh pomembnih vidikov sestavljeni v skladu s standardi računovodskega poročanja. V Sloveniji so primeren okvir računovodskega poročanja običajno slovenski računovodski standardi, lahko pa tudi mednarodni standardi računovodskega poročanja.

Revizija računovodskih izkazov se opravlja na podlagi zakonskih zahtev ali na podlagi prostovoljne odločitve lastnikov oziroma poslovodstva.

Za računovodske izkaze je odgovorno poslovodstvo družbe. Revizija računovodskih izkazov je zato pomemben vzvod, prek katerega poslovodstva zmanjšujejo tveganja za pripravljene računovodske izkaze ter preprečujejo in odkrivajo napake ali prevare v družbi, ki jo upravljajo.

Revizijska družba

Glavna dejavnost revizijske družbe je revidiranje. Za opravljanje storitev revidiranja mora pridobiti dovoljenje Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, ki ga pridobi, če izpolnjuje zahteve iz Zakona o revidiranju. Poslovodstvo revizijske družbe ima lahko enega ali več članov, ki morajo biti večinoma pooblaščeni revizorji, ki so zaposleni v revizijski družbi.

Pooblaščeni revizor

Poklic pooblaščenega revizorja je zakonsko urejen (regulirani) poklic, kar pomeni, da država z zakonskimi določbami opredeli pogoje za podelitev dovoljenj osebam, ki lahko izvajajo obvezne revizije, njihovo registracijo, pravila o neodvisnosti, nepristranskosti in poklicni etiki, ki veljajo za te osebe, ter okvir za javni nadzor nad njimi.

Pooblaščeni revizor izdaja revizijska mnenja, ki morajo biti pripravljena v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja in temeljnimi revizijskimi načeli. S tem revizor prispeva k verodostojnosti predstavitve poslovnih rezultatov gospodarske družbe, ki so usklajeni tudi s slovenskimi računovodskimi merili in veljavno zakonodajo. Revizor v poročilu poleg ugotovitev revizije predlaga izboljšanje poslovanja in odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti.

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ima za zaščito vlagateljev preiskovalna pooblastila in pooblastila za naložitev sankcij. Namen teh pooblastil je odkrivanje, odvračanje in preprečevanje kršitev pravil v okviru opravljanja revizijskih storitev pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb. Agencija je pooblaščena tudi za nadzor nad izvajanjem Uredbe EU/537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in imenovana za nadzorni organ za izvajanje nadzora nad kakovostjo dela ocenjevalcev vrednosti. Agencija je pri izvajanju svojih nalog neodvisna in samostojna.