Skoči do osrednje vsebine

Finančni sistem omogoča izmenjavo sredstev med tistimi, ki jih imajo preveč, in tistimi, ki jim jih primanjkuje oziroma jih potrebujejo za načrtovane investicije. Države z dobro razvitim finančnim sistemom imajo višjo gospodarsko rast ter nižjo stopnjo revščine in neenakosti. Politike na področju finančnega sistema oblikujemo tako, da zagotavljamo učinkovit, pregleden in odziven finančni sistem, v katerega so vgrajene tudi določene varovalke, ki ščitijo pred zlorabo in prevelikimi tveganji.

Finančni sistem zajema vse denarne tokove gospodarstva, tako nefinančne (blagovno-denarne) kot finančne (krediti, finančni instrumenti, zavarovalne premije, in drugo).

Finančni sistem sestavljajo finančni trgi, finančne institucije in finančni instrumenti. Poznamo več vrst finančnih institucij: banke, zavarovalnice, investicijska podjetja, družbe za upravljanje, investicijske družbe in druge. Finančni instrumenti so pogodbeni dogovori, s katerimi postane finančni instrument finančno sredstvo pri enem in hkrati finančna obveznost pri drugem posredniku. Med drugimi so to depoziti, krediti, delnice, obveznice in enote za naložbe v investicijske sklade ter tudi opcije in terminske pogodbe.

Vloga države v finančnem sistemu

Vloga države na finančnih trgih je nadvse pomembna. Deluje v več vlogah – kot posojilojemalec, kadar najema posojila ali izdaja vrednostne papirje, kot porok, kadar daje poroštva za nekatere kredite, ter kot zadnji vir likvidnosti, kadar centralna banka daje likvidnostne kredite bankam in državi.

Poleg tega, da na finančnih trgih aktivno trgujemo, finančni sistem tudi zakonsko urejamo in nadzorujemo. Odgovornost za to imajo predvsem štiri osrednje nadzorne institucije; Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) in Urad za preprečevanje pranja denarja. Z zakoni in drugimi podzakonskimi predpisi s področja finančnega sistema zagotavljamo varnost in preglednost delovanja finančnega sistema ter zaščito vlagateljev.

Slovenska zakonodaja je usklajena z zakonodajo EU, ki posebno pozornost namenja zakonskemu urejanju  področja, širjenju pristojnosti nadzornih organov in skupnih evropskih usklajevalcev ESMA, EBA in EIOPA ter širjenju nabora finančnih instrumentov.

Banka Slovenije

Posebno mesto v finančnem sistemu ima Banka Slovenije, ki je centralna banka Republike Slovenije. Med njene ključne naloge spadajo ohranjanje stabilnosti cen, zagotavljanje varnega in skrbnega poslovanja bank in hranilnic, skrb za nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter oskrba slovenskega trga s pristno gotovino.

Agencija za trg vrednostnih papirjev

Temeljno poslanstvo ATVP je zagotavljanje varnega, preglednega in učinkovitega trga kapitala v Sloveniji. Z izvajanjem nadzora in podeljevanjem dovoljenj subjektom, za katere je na podlagi zakonov s področja trga kapitala pristojna, se zavzema za ustvarjanje ustreznih razmer za učinkovito delovanje trga kapitala v Sloveniji.

Agencija za zavarovalni nadzor

Med najpomembnejše naloge AZN sodita izdaja dovoljenj in opravljanje nadzorov. V postopku nadzora preverja, ali zavarovalnice in drugi subjekti nadzora poslujejo zakonito in v skladu s pravili o obvladovanju tveganj. Subjektom nadzora izdaja različna dovoljenja in soglasja, kot so dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in posredovanja za fizične osebe ter dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja in posredovanja za pravne osebe, dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave ali nadzornega sveta, soglasje k pravilom upravljanja, ipd.

Revidiranje

Finančni sistem sooblikuje tudi revidiranje, ki je zaradi svoje pomembnosti zakonodajno urejen. Namen revizije računovodskih izkazov je podati mnenje, da računovodski izkazi podajajo resnično in pošteno sliko premoženjskega in finančnega stanja ter poslovnega izida podjetja.

Prirejanje iger na srečo

Prirejanje iger na srečo je izključna pravica Republike Slovenije. Prirejajo se lahko le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Gre za specifično dejavnost, ki poleg pozitivnih javnofinančnih in gospodarskih učinkov lahko povzroča vrsto socialnih, psiholoških in drugih negativnih posledic iz naslova prekomernega igranja, zaradi česar se sme izvajati le v urejenem in nadzorovanem okolju.

Finančno izobraževanje

Finančno izobraževanje je proces, s katerim uporabniki finančnih storitev izboljšajo svoje razumevanje finančnih produktov, izrazov in tveganj. Na podlagi informacij, navodil in objektivnih nasvetov razvijajo sposobnosti in zaupanje ter krepijo ozaveščenost o finančnih tveganjih in priložnostih. Odločitve sprejemajo na podlagi dobre obveščenosti, seznanjeni so, kje poiskati pomoč, sprejemajo druge učinkovite ukrepe za izboljšanje svoje blaginje.