Skoči do osrednje vsebine

V okviru mednarodnih finančnih odnosov krepimo sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami in aktivno sodelujemo v mednarodni finančni skupnosti, krepimo dvostransko in večstransko sodelovanje s področja finančnih zadev ter aktivno sodelujemo pri oblikovanju finančnih politik EU.

Mednarodno sodelovanje

Slovenija je članica več mednarodnih finančnih institucij. Med pomembnejšimi so Skupina Svetovne banke, Mednarodni denarni sklad, Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Razvojna banka Sveta Evrope in Medameriška razvojna banka. Te organizacije promovirajo dolgoročno gospodarsko rast, spodbujajo trajnostni razvoj in si prizadevajo za ohranjanje finančne stabilnosti. Nekatere med drugim nudijo strokovno in tehnično pomoč pri pripravi različnih politik, medtem ko druge ponujajo zlasti možnost najemov ugodnih posojil za države in zasebni sektor. Z nekaterimi sodelujemo pri reševanju razvojnih izzivov v drugih državah.

Skupina Svetovne banke

Svetovna banka je bila ustanovljena leta 1944 za promocijo dolgoročne gospodarske rasti. Z razvojem se je dejavnost Svetovne banke širila, zato so bile ustanovljene dodatne specializirane institucije. Skupino Svetovne banke (SSB) s sedežem v Washingtonu sestavljajo Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Mednarodno združenje za razvoj, Mednarodna finančna korporacija, Mednarodna agencija za zavarovanje investicij in Mednarodni center za reševanje sporov iz investicij.

Pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj lahko države ob izpolnjevanju določenih pogojev dobijo posojilo; za vlade in podjetja, tudi slovenska, pa je zanimiva pomoč Mednarodne finančne korporacije. Projekti, ki jih pripravljajo podjetja v Sloveniji, so namreč še vedno upravičeni do financiranja s strani Mednarodne finančne korporacije, če gre za projekte, ki so regijskega značaja (zlasti v regiji Jugovzhodne Evrope), obenem pa lahko slovenska podjetja tako pridobijo tudi dodatna sredstva ali vložke v lastniški kapital za sofinanciranje projektov, ki jih izvajajo v državah v razvoju.  

Sodelovanje Slovenije in Svetovne banke

Na podlagi članstva v SSB je minister za finance guverner Republike Slovenije v skupini. Slovenija na podlagi veljavnega konstituenčnega sporazuma v Svetovni banki sodeluje v okviru tako imenovane »belgijske« konstituence, v kateri sodelujejo Avstrija, Belgija, Belorusija, Češka, Kosovo, Madžarska, Luksemburg, Slovenija, Slovaška in Turčija. Slovenija se zaradi dosežene stopnje razvitosti v okviru SSB uvršča med države višjega dohodkovnega razreda, zato je leta 2004 iz skupine držav prejemnic posojil prešla v skupino razvitih držav donatork. Ta sprememba statusa nam prinaša nekatere prednosti na mednarodnih finančnih trgih (med drugim lažji dostop do virov na mednarodnih trgih, višjo boniteto države in ugodnejše zadolževanje), so pa z njo povezane tudi nekatere obveznosti, saj se od nas pričakuje, da bomo sodelovali v prizadevanjih za odpravo revščine v svetu, zlasti z zavezo o sodelovanju pri polnitvah Mednarodnega združenja za razvoj, ki je del SSB. Sloveniji je kot donatorici združenja omogočeno aktivno sodelovanje pri oblikovanju politik SSB ter ponujena priložnost, da je aktivno udeležena pri pripravi in nadzoru projektov, ki prispevajo k regionalni in svetovni stabilnosti.

Mednarodni denarni sklad

Mednarodni denarni sklad (MDS) je bil ustanovljen leta 1944 za ohranjanje stabilnosti svetovnega monetarnega sistema. Aktivnosti MDS se nanašajo zlasti na ta področja:

  • nadzor: MDS redno v vseh državah članicah izvaja tako imenovana posvetovanja po IV. členu statuta MDS, v okviru katerih države predstavijo politike, ki so pomembne za stabilnost njihovega gospodarstva ter stabilnost in rast širšega svetovnega gospodarstva;
  • finančna pomoč: sklad odobrava posojila tistim državam članicam, ki se znajdejo v finančnih težavah, s ciljem, da se podpre začrtana politika in omogoči izvedba zastavljenih reform. MDS je bil intenzivno vključen v programe zagotavljanja nujne finančne pomoči za države, ki jih je po izbruhu zadnje finančne in gospodarske krize prizadela še dolžniška kriza (Grčija, Irska, Portugalska, Španija, Ciper, Ukrajina in druge); 
  • programi za odpravo revščine: v ponudbi posojil sklada so tudi ugodna posojila revnim državam, ki se črpajo iz tako imenovanega sklada za zmanjšanje revščine in rast (Poverty Reduction and Growth Trust);
  • tehnična pomoč: za okrepitev kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti, ki so ključne za izvajanje učinkovitih makroekonomskih in strukturnih politik, sklad ponuja svojim članicam tehnično pomoč oziroma svetovanje na področju vodenja fiskalne in monetarne politike.

Na podlagi članstva v MDS Slovenijo v skladu predstavljata guverner Banke Slovenije kot guverner sklada, kot namestnik guvernerja sklada pa oseba, ki jo za ta namen pooblasti guverner Banke Slovenije.

Slovenija skladno s konstituenčnim sporazumom sodeluje v okviru tako imenovane srednje in vzhodnoevropske konstituence, v kateri so poleg Slovenije zastopane še Avstrija, Belorusija, Češka, Kosovo, Madžarska, Slovaška in Turčija. Izvršni direktor srednje in vzhodnoevropske konstituence zastopa države članice konstituence v odboru izvršnih direktorjev MDS.  

Slovenija je vseskozi aktivna članica MDS, ki nikdar ni potrebovala njegove finančne pomoči. V obdobju tranzicije je bila za nas izjemnega pomena tehnična pomoč sklada na področju reform javnih financ, predvsem pri izvedbi proračunske reforme in uvajanju enotnega zakladniškega računa. Poleg številnih misij, v okviru katerih strokovnjaki sklada ocenjujejo politike članic, je MDS prek svojih strokovnjakov pomembno prispeval k uvedbi ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov, sodeloval pa je tudi pri reformi plačilnega prometa in uvajanju enotnega zakladniškega računa ter pozneje tudi pri vsebinski zasnovi izobraževalnih programov Regionalne ustanove – Centra za razvoj financ, ki jo je vlada ustanovila leta 2001 za zagotovitev institucionaliziranega prenosa znanja in izkušenj, pridobljenih pri izvajanju reform javnih financ v Sloveniji, drugim državam v regiji.

Evropska investicijska banka

Evropska investicijska banka (EIB) je najstarejša finančna ustanova EU s sedežem v Luksemburgu, ustanovljena na podlagi tako imenovane Rimske pogodbe leta 1958. Banka ima status pravne osebe in v okviru sistema EU uživa finančno avtonomijo ter ima lastne organe odločanja. Članice banke so izključno države članice EU, za katere je članstvo v EIB obvezno. Republika Slovenija, kot samostojna država, sodeluje z EIB od leta 1993, od maja 2004 pa so z njenim članstvom v EIB postavljeni temelji za še bolj vsestransko sodelovanje. 

Slovenija tako sodeluje pri oblikovanju politik EIB, ki so se z leti spreminjale in trenutno vsebujejo štiri prioritetne cilje: inovacije in spretnosti, podpora malim in srednje velikim podjetjem, infrastruktura ter podnebje in okolje. Poslanstvo banke je prispevati k uravnoteženemu in trajnemu razvoju držav članic in v ta namen na neprofitni osnovi dodeljuje predvsem posojila. Za razliko od nekaterih podobnih mednarodnih finančnih institucij, kot so Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in Medameriška razvojna banka, EIB formalno nima razvojnega mandata ter njemu prilagojene notranje organizacije.

Prav tako Slovenija sodeluje pri obravnavi in odobritvi posojil za projekte na območju držav članic in izven EU, kjer EIB načeloma sofinancira do 50 % vrednosti projekta, v izjemnih primerih pa lahko sofinanciranje poveča do 75 %. Še posebej je usposobljena za financiranje projektov s področja prometa, energetike in industrije. EIB okoli 90 % naložb nameni državam članicam, preostali del pa posoja tudi državam nečlanicam, kadar je to v interesu EU. Sodelovanje EIB v Sloveniji v poteka v veliki meri na področjih velikih infrastrukturnih projektov ter financiranja malih in srednje velikih podjetij.

Na podlagi članstva je Sloveniji, poleg dostopa do zelo ugodnih finančnih virov, omogočena tudi aktivna udeležba pri upravljanju banke, saj ima v njej stalno mesto guvernerja za Slovenijo (minister, pristojen za finance) ter predstavnika v odboru direktorjev. Republika Slovenija v EIB sodeluje v okviru posebne konstituence, ki jo sestavljajo še Bolgarija, Ciper, Češka, Hrvaška, Madžarska, Malta, Poljska in Hrvaška. V skladu s konstituenčnim sporazumom, dogovorjenim leta 2017, poteka rotacija podpredsednika EIB, ki ga imenuje konstituenca, na približno tri leta (Sloveniji je mesto pripadalo v obdobju 2010-2013).

Evropska banka za obnovo in razvoj

Evropska banka za obnovo in razvoj (angleško EBRD) je bila ustanovljena leta 1991 za podporo tranzicijskemu procesu nekdanjih centralnoplanskih gospodarstev. Članice EBRD so poleg vseh držav članic EU tudi številne vodilne gospodarske sile ter druge države Evrope in njene soseščine, pri čemer EBRD velik del svojih operacij izvaja v tako imenovani regiji SEMED. V Sloveniji je navzoča od leta 1993. V tem času je sodelovala v raznovrstnih projektih glede na vsakokratne tranzicijske potrebe v skupni vrednosti več kot milijarde evrov, od tega 80 odstotkov v zasebnem sektorju.

Na podlagi članstva je Sloveniji omogočena aktivna udeležba pri upravljanju banke, saj ima v njej stalno mesto guvernerja za Slovenijo (minister, pristojen za finance) in predstavnika v odboru direktorjev, kjer jo zastopa direktor konstituence, v kateri Slovenija deluje skupaj z Belgijo in Luksemburgom.

Slovenija sodeluje pri obravnavi projektov, ki morajo zagotavljati ustrezno razmerje med tveganji in zahtevanim donosom, pri čemer EBRD ne sme izrivati zasebnega sektorja, predvsem pa morajo zagotavljati tranzicijski učinek. Načelo tranzicije je bilo zaradi prehoda iz centralnoplanskih gospodarstev v tržna gospodarstva posodobljeno leta 2016, tudi ob podpori Slovenije. Banka napredovanje k vzdržnemu tržnemu gospodarstvu ocenjuje z vidika šestih ključnih lastnosti, ki opredeljujejo, ali je to gospodarstvo: konkurenčno, dobro upravljano, zeleno, vključujoče, odporno in integrirano.

Februarja 2019 je banka sprejela novo petletno strategijo za Slovenijo, ki že upošteva posodobljeni način delovanja banke in dejstvo, da je Slovenija ena najbolj naprednih držav operacij EBRD. Strategija za Slovenijo je tako bolj usmerjena in predvideva dve prednostni nalogi: povečevanje konkurenčnosti in dobrega upravljanja z zavzemanjem za privatizacijo ter hkratno uporabo najnovejših instrumentov za podporo zasebnim podjetjem in podpiranje prehoda v zeleno gospodarstvo s promocijo novih zelenih tehnologij.

Razvojna banka Sveta Evrope

Razvojna banka Sveta Evrope (angleško CEB) je bila ustanovljena leta 1956, tedaj še kot sklad v okviru Sveta Evrope, katerega osnovno poslanstvo je bilo zagotoviti finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest za begunce, ki jih je bilo v Evropi veliko.

Slovenija že vse od njene včlanitve leta 1994 tesno sodeluje pri oblikovanju poslanstva in politik CEB, ki so se z leti spreminjale in širile na druga socialna področja, tako da zdaj zajemajo ta prednostna področja:

  • trajnostna in vključujoča rast,
  • integracija beguncev, razseljenih oseb in migrantov,
  • podnebni ukrepi: razvoj ukrepov na področju prilagajanja in blažitve podnebnih sprememb.

Slovenija sodeluje tudi pri obravnavi in odobritvi projektov CEB na socialnem področju v njenih državah članicah. V zadnjem obdobju CEB sodeluje v Sloveniji predvsem prek kreditov komercialnim bankam za financiranje projektov malih in srednje velikih podjetij. Slovenija sodeluje pri upravljanju CEB po svojem predstavniku v upravnem odboru in administrativnem svetu.

Medameriška razvojna banka

Medameriška razvojna banka (angleško IADB) je najstarejša in največja mednarodna regionalna razvojna institucija, ki pomembno prispeva k trajnemu zmanjševanju revščine in neenakosti v regiji Latinske Amerike in Karibov, predvsem s spodbujanjem gospodarske rasti in socialnega razvoja s posojili, garancijami ter tehnično pomočjo pri pripravi, financiranju in izvedbi projektov.  

Smisel članstva Slovenije v IADB je, da se slovenska podjetja lahko prijavljajo na razpise banke za sodelovanje v projektih, ki jih banka izvaja v regiji. Slovenska podjetja so v preteklosti (v obdobju nekdanje SFRJ) precej sodelovala z IADB pri izvajanju projektov v Latinski Ameriki (primer sta Smelt in Litostroj), medtem ko je bilo v zadnjih letih opaziti pomanjkanje neposrednih poslov kljub povečani aktivnosti v regiji (slovenski izvoz v Latinsko Ameriko se je v zadnjih desetih letih potrojil). Ministrstvo za finance zato v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve izvaja aktivnosti za povečanje prepoznavnosti IADB med slovenskimi podjetji in za spodbujanje prijav na razpise. Tudi zaradi tega se je Slovenija odločila, da se aprila 2019 včlani tudi v Medameriško investicijsko korporacijo (IDB Invest), ki sestavlja skupino IADB.

Na podlagi članstva je Sloveniji omogočena aktivna udeležba pri upravljanju banke, saj ima v njej stalno mesto guvernerja za Slovenijo (minister, pristojen za finance). Slovenija aktivno deluje tudi po predstavniku v izvršnem odboru direktorjev, kjer jo zastopa direktor konstituence. Slovenija je članica tako imenovane japonske konstituence, v kateri so poleg Japonske in Slovenije zastopane še Hrvaška, Južna Koreja, Portugalska in Velika Britanija.

Zagotavljanje stabilnosti v območju evra

Mehanizem poroštev držav članic območja evra

EU je ob stopnjevanju svetovne finančne in dolžniške krize ugotovila, da njena institucionalna ureditev ne zagotavlja učinkovitega mehanizma za morebitno finančno pomoč državam članicam EU, katerih skupna valuta je evro. Zato so se predsedniki držav oziroma vlad držav članic območja evra maja 2010 zavezali, da bodo ustanovili poseben mehanizem za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam območja evra, če katera od njih ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu. Finančni ministri EU so na izrednem zasedanju maja 2010 na predlog Evropske komisije sprejeli uredbo o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (angleško EFSM). Vendar pa razpoložljiva sredstva v okviru mehanizma EFSM niso omogočala učinkovitega zadovoljevanja potreb po finančni pomoči, zato so se ministri na istem izrednem zasedanju dogovorili, da bodo države članice območja evra ustanovile še posebno družbo Evropski instrument za finančno stabilnost (angleško EFSF), ki bo lahko najemala kredite oziroma izdajala dolžniške vrednostne papirje za zagotavljanje finančne pomoči v obliki posojil državi članici območja evra s poroštvom drugih držav članic območja evra. Dogovorili so se, da bo morebitna finančna podpora vezana na stroge pogoje glede gospodarskih politik. Družba EFSF je bila ustanovljena junija 2010 v Luksemburgu.

Udeležbo Republike Slovenije v EFSF in dajanje poroštev Republike Slovenije za obveznosti družbe ureja Zakon o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v euroobmočju (ZPZFSEu).

Evropski mehanizem za stabilnost

Države članice območja evra so se konec leta 2010 odločile vzpostaviti stalni mehanizem za zaščito finančne stabilnosti območja evra, to je Evropski mehanizem za stabilnost (angleško European Stability Mechanism, EMS), ki je nadomestil mehanizma EFSF in EFSM.

EMS je ustanovljen kot mednarodna organizacija, katere članice so države članice območja evra, z enakim poslanstvom kot EFSF, s to razliko, da gre za trajni mehanizem za zagotovitev finančne stabilnosti območja evra prek zagotavljanja finančne pomoči državam članicam. Delovati je začel oktobra 2012.

Svet za ekonomske in finančne zadeve in Evroskupina

Svet ministrov v sestavi finančnih oziroma gospodarskih ministrov (angleško ECOFIN) je ena od desetih formacij Sveta Evropske unije, ki v skladu s Pogodbo o EU oblikuje in sprejema finančno zakonodajo EU, predvsem s področja davkov, carin, finančnih storitev, ekonomske in monetarne unije ter institucionalne finančne arhitekture. Usklajuje ekonomske in fiskalne politike držav članic, oblikuje skupno politiko EU glede finančnih odnosov do tretjih držav, sklepa mednarodne sporazume in sprejema letni proračun EU.

Priprave na zasedanja Sveta ECOFIN potekajo prek Odbora stalnih predstavnikov v Bruslju (tako imenovani Coreper) in Ekonomsko-finančnega odbora (angleško EFC), ki ga praviloma sestavljajo namestniki ministrov oziroma državni sekretarji. Enkrat letno se svet ECOFIN sestane z namenom sprejetja predloga proračuna EU za prihodnje leto. Z izjemo davčnih predpisov Svet ECOFIN sprejema zakonodajo EU v soodločanju z Evropskim parlamentom.

Svetu Evropske unije izmenično predsedujejo države članice po vnaprej določenem vrstnem redu. Predsedstvo Sveta ima odločilno vlogo pri organiziranju dela te institucije in njenem zastopanju do tretjih oseb. Odgovorno je za pripravo strokovnih podlag ter pogajanja in vodenje vseh ministrskih zasedanj in delovnih teles Sveta. Republika Slovenija bo predsedovala Svetu od 1. julija do decembra 2021.

Kot redna članica Sveta EU Slovenija aktivno sodeluje pri obravnavi vseh zakonodajnih aktov in pobud v skladu s sprejetimi stališči Slovenije glede posameznih obravnavanih zadev in z Deklaracijo o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU.

Zasedanja Sveta ECOFIN so navadno enkrat mesečno. Na predvečer zasedanja se redno sestaja tudi skupina ministrov držav, ki so uvedle evro (tako imenovana Evroskupina). Gre za neformalno telo, ki razpravlja o vseh temah, pomembnih za vzdrževanje finančne stabilnosti ter vodenje zdravih proračunskih in drugih makroekonomskih politik držav članic evrskega območja. V njeni pristojnosti so tudi širitev evrskega območja, priprava mednarodnih srečanj ter določitev pogojev finančne pomoči državam evrskega območja iz Evropskega mehanizma za stabilnost. Evroskupina se sestaja v vključujočem formatu (EU27 brez Združenega kraljestva), kadar obravnava vprašanja, povezana s prihodnostjo ekonomske in monetarne unije. Republika Slovenija se zavzema za oblikovanje politik, ki prispevajo k nadaljnji rasti in stabilnosti v evrskem območju, pri čemer ima evro močno kohezivno vlogo.