Finančni instrumenti

Finančni instrument je pravni dogovor, s katerim njegov imetnik pridobi pravico do denarja ali kakšnega drugega finančnega instrumenta po vnaprej določenih pogojih. Na podlagi pogodbenega razmerja postane finančni instrument na eni strani finančno sredstvo in na drugi strani finančna obveznost.

Med najpogostejšimi finančni instrumenti so:

• prenosljivi vrednostni papirji, kot so delnice in obveznice,
• instrumenti denarnega trga, kot so zakladne menice, blagajniški zapisi in drugi,
• enote kolektivnih naložbenih podjemov, kot so vzajemni in krovni skladi,
• izvedeni finančni instrumenti, kot so opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, finančne pogodbe na razlike in drugi,
• emisijski kuponi.

Prvotni namen izdajanja finančnih instrumentov je bil zbiranje kapitala za financiranje projektov, zaradi česar so v praksi bolj prepoznani lastniški (delnice) in dolžniški (obveznice) finančni instrumenti. Vsaka skupina finančnih instrumentov ima več podskupin, zato se je pred začetkom vlaganja v katerega koli od njih treba poučiti o priložnostih in tveganjih, saj ima vsak edinstvene značilnosti in obliko.

Obsežen seznam finančnih instrumentov, ki se vseskozi nadgrajuje, omogoča dostop do kapitala in njegovo učinkovito pretakanje med vlagatelji.

Investicijski skladi

Investicijski sklad predstavlja skupno premoženje vlagateljev. Kadar investicijski sklad ni samostojna pravna oseba, ga upravlja registrirana družba za upravljanje ali upravljavec alternativnega investicijskega sklada.

V Sloveniji poznamo:

• kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje: vzajemni in krovni skladi,
• alternativne investicijske sklade, ki javno zbirajo premoženje (alternativni vzajemni sklad, alternativni krovni sklad in investicijska družba) ali pa so namenjeni profesionalnim vlagateljem.

Premoženje investicijskega sklada je najpogosteje razdeljeno na enake osnovne dele, poimenovane točke sklada oziroma enote premoženja. Portfelj investicijskega sklada sestavljajo različni vrednostni papirji (delnice, obveznice) in drugi finančni instrumenti, odvisno od osnovne naložbene oblike sklada (primer: delniški, obvezniški, mešani, sklad denarnega trga in sklad absolutnega donosa), ki je zapisana v njegovem prospektu.

Investicijski skladi naložbeno strategijo izvajajo po načelu razpršitve tveganj s sredstvi sklada na podlagi vplačil vlagateljev. Vsako vplačilo se preračuna v enote premoženja, ki se mu dodelijo. Vlagatelj s svojim vplačilom kupi določeno število enot premoženja sklada, ki ima neko vrednost in se v času spreminja.

Ob vplačilu v sklad se vlagatelju zaračuna vstopna provizija, ki se med skladi razlikuje. Obstajajo tudi izstopne provizije, ki se zaračunavajo ob izplačilu.

Vsak, ki razmišlja o vlaganju v investicijske sklade, mora pred odločitvijo pridobiti dovolj informacij, da zna oceniti, ali je naložba v želeni investicijski sklad primerna. Seznaniti se mora s tveganji, da bo znal izbrati primernega ponudnika z dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Osnovne značilnosti investicijskih skladov so predstavljene v brošuri Kako uspešno varčevati v vzajemnih skladih, ki sta jo izdali Zveza potrošnikov Slovenije in Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov – GIZ. V njej so zbrane splošne informacije in nasveti o varčevanju v vzajemnih skladih, ki pa ne pomenijo investicijskega svetovanja.

Agencija za trg vrednostnih papirjev vodi različne registre izdanih dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov, storitev upravljanja investicijskih skladov, upravljavcev alternativnih investicijskih skladov ter odvisnih borznoposredniških zastopnikov.

Nadzorni organi

Za boljšo zaščito vlagateljev na kapitalskih trgih skrbijo nadzorni organi finančnega sistema, ki imajo tudi preiskovalna pooblastila in pooblastila za izrekanje sankcij z namenom odkrivanja, odvračanja in preprečevanja kršitev veljavnih pravil. Ti nadzorni organi so Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije. Pri svojem delu so neodvisni in samostojni.