Banka Slovenije

Centralna banka Republike Slovenije je Banka Slovenije. Od 1. maja 2004, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, je del evropskega sistema centralnih bank. Od 1. januarja 2007, ko smo uvedli evro, pa je Banka Slovenije del evrosistema, na katerega smo hkrati prenesli pristojnost za vodenje denarne politike. Temeljni cilj Banke Slovenije je zagotavljanje stabilnosti cen, med drugim pa opravlja tudi nadzor nad bankami.

Združenje bank Slovenije

Združenje bank Slovenije je gospodarsko interesno združenje, ki zastopa interese članic (bank). Združenje organizira tudi izvensodno reševanje potrošniških sporov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev.

Družba za upravljanje terjatev bank

V okviru zadnje sanacije bank je bila marca 2013 ustanovljena Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je bila v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Njen glavni cilj je bil premoženje upravljati tako, da je lahko poplačala dolg iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je DUTB izdala, da je z njimi plačala tvegane terjatve, ki so bile nanjo prenesene v okviru ukrepa za krepitev stabilnosti bank oziroma bančne sanacije.

Na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) je 30. decembra 2022 DUTB kot pravna oseba prenehala obstajati. V skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZUKSB so na dan prenehanja DUTB vse premoženje ter pravice in obveznosti DUTB prešle na Slovenski državni holding, d. d. (SDH), ki je kot univerzalni pravni naslednik vstopil v vsa pravna razmerja, ki so bila dotlej sklenjena med DUTB in tretjimi osebami. Pravno nasledstvo je bilo izvedeno na način poenostavljene pripojitve DUTB k SDH.

Bančna unija

Za krepitev bančnega sistema si prizadeva tudi EU. Kot odziv na zadnjo finančno krizo je vzpostavila bančno unijo, ki obsega dva stebra, enotni mehanizem nadzora in enotni mehanizem za reševanje. Predvidena je tudi vzpostavitev enotnega sistema jamstva za imetnike bančnih vlog do 100.000 evrov.

Enotni mehanizem nadzora pomeni, da Evropska centralna banka v tesnem sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi neposredno nadzoruje sistemsko pomembne finančne institucije.

Enotni mehanizem za reševanje je sistem za uspešno in učinkovito reševanje finančnih institucij v težavah na podlagi enotnih pravil. Sestavljata ga osrednji organ za reševanje (Enotni odbor za reševanje) in Enotni sklad za reševanje.

Enotni sistem jamstva za vloge pomeni, da bi vzpostavili enotno jamstvo za vse banke na območju bančne unije oziroma imetnike vlog do 100.000 evrov. V ta namen je predvidena ustanovitev evropskega sklada za jamstvo vlog, v katerega bodo banke vplačevale letni prispevek, z njegovimi sredstvi pa bi v primeru težav izplačali vloge do 100.000 evrov.

Evropska centralna banka

Evropska centralna banka je centralna banka za tiste članice EU, ki uporabljajo evro. Med drugim določa in izvaja denarno politiko na območju evra ter izvaja nadzor nad sistemsko pomembnimi bankami.

Evropski bančni organ

Evropski bančni organ (EBA) je neodvisen organ EU (odgovoren je Evropskemu parlamentu, Svetu Evropske unije in Evropski komisiji), katerega cilj je zagotavljati finančno stabilnost v EU ter pravilno delovanje bančnega sektorja. EBA je del evropskega sistema finančnega nadzora, ki ga sestavljajo trije nadzorni organi: poleg EBA še Evropski organ za vrednostne papirje in trge in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine. Sistem vključuje tudi Evropski odbor za sistemska tveganja in Skupni odbor evropskih nadzornih organov ter nacionalne nadzorne organe.

Plačilne storitve

Plačilne storitve zajemajo polog gotovine na plačilni račun ali dvig gotovine z bančnega računa in upravljanje plačilnega računa, izvrševanje plačilnih transakcij v breme in v dobro plačilnega računa, izvrševanje plačilnih transakcij, pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila, izdajanje plačilnih instrumentov in pridobivanje plačilnih transakcij, izvrševanje denarnih nakazil, storitve odreditve plačil ter storitve zagotavljanja informacij o računih. Plačilne storitve izvajajo ponudniki plačilnih storitev, ki za opravljanje teh storitev pridobijo dovoljenje Banke Slovenije.

Finančni konglomerati

Finančni konglomerat je skupina, ki izpolnjuje več pogojev. Eden od njih je, da je na vrhu skupine nadzorovana oseba, ki je nadrejena osebi iz finančnega sektorja ali je v njej udeležena ali je s to osebo povezana. Poleg tega mora biti v skupini najmanj ena oseba iz zavarovalniškega sektorja in najmanj ena iz bančnega sektorja ali iz sektorja trga vrednostnih papirjev.

Posebnosti glede identifikacije finančnega konglomerata podrobneje opredeljuje Zakon o finančnih konglomeratih. Slednji določa obveznost javne dostopnosti registra finančnih konglomeratov v Sloveniji.

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Ministrstvo za finance dvakrat letno v Uradnem listu Republike Slovenije objavi višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti, in sicer v začetku januarja in začetku julija. Objava je informativne narave, saj si lahko navedeno višino samostojno izračunajo vsi zainteresirani uporabniki. Podatki so javno dostopni. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti namreč določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera Evropske centralne banke (ECB), povečana za osem odstotnih točk. Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja ECB za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja.

Aktualna višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, upoštevaje podatek ECB (v angleškem jeziku) na dan 30. junij 2024, tako znaša 12,25 odstotka in velja do 31. decembra 2024, ne glede na morebitne spremembe vodilne obrestne mere ECB v tem obdobju.

Zakonodaja