Skoči do osrednje vsebine

Konzularne informacije Veleposlaništva Atene

Slovenijo prizadela najhujša ujma doslej

Ukrepi države za pomoč po poplavah

Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve

Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino.

Veleposlaništvo zagotavlja konzularno zaščito in nudi pomoč državljanom Republike Slovenije ter izvaja določene konzularne funkcije v korist tujih državljanov.

Potovanja v Grčijo in na Ciper

Informacije o potovanju v omenjeni državi in druge koristne napotke najdete na strani posamezne države:

Konzularno poslovanje na Cipru

Poudarjamo, da je nudenje konzularne pomoči slovenskim državljanom na severnem delu Cipra lahko omejeno, saj angažiranje uradnih ciprskih organov na tem območju ni možno, pogoji posredovanja slovenskih predstavništev ali predstavništev drugih članic EU v regiji pa so zelo oteženi. Organi Republike Ciper opozarjajo, da so uradni prehodi za vstop na otok letališča in pristanišča na ozemlju Republike Ciper (južni del otoka), mejno črto med južnim in severnim delom pa je možno zakonito prečkati preko sedmih mejnih prehodov: dveh na zahodu (Limnitis/Yesilirmak in Astromeritis/Zodeia), treh v Nikoziji (Ayios Dometios/Metehan, palača Ledra in Ledra/Lokmaci - slednja dva prehoda sta namenjena pešcem in kolesarjem) in dveh na vzhodu (Pergamos/Pyla in Ayios Nicolaos/Strovilia).

Slovenijo na Cipru vizumsko zastopa Slovaška

Državljani tretjih držav, ki želijo vstopiti v Slovenijo, lahko podajo vlogo za izdajo schengenskega vizuma C na Veleposlaništvu Slovaške republike v Nikoziji. Le-to vizumsko vlogo avtonomno obravnava v skladu z določili Vizumskega zakonika. Vizno zastopanje Slovenije s strani Slovaške velja zgolj za izdajanje schengenskih vizumov, za vse ostalo je nadalje pristojno Veleposlaništvo RS v Atenah.

S 1. januarjem 2015 je Slovaško veleposlaništvo v Nikoziji uvedlo elektronski postopek oddaje vloge za izdajo schengenskega vizuma C.

Konzularne takse

Za opravljene konzularne storitve je potrebno plačati ustrezno konzularno takso. To lahko na veleposlaništvu poravnate z bančnim nakazilom ali z gotovino. Plačevanje z bančnimi ali kreditnimi karticami na veleposlaništvu ni možno.

Takse so določene z Zakonom o upravnih taksah.

Kako vam lahko pomagamo?

  • Pomoč slovenskih predstavništev v tujini

    Če ste se v tujini znašli v težavah, se za pomoč lahko obrnete na slovenska predstavništva v tujini. V nadaljevanju preverite, kaj predstavništva lahko storijo za vas in česa ne morejo.

Potni list

Slovenski državljani, ki v tujini stalno ali začasno prebivajo, lahko vlogo za izdajo nove potne listine vložijo na Veleposlaništvu RS v Atenah, ali na pristojni Upravni enoti v RS. Vlogo za izdajo potne listine vloži državljan, ki je dopolnil 18 let, osebno. Vlogo lahko vloži tudi državljan, ki še ni star 18 let, pa je sklenil zakonsko zvezo. Za državljana, mlajšega od 18 let, vloži vlogo zakoniti zastopnik, otrok pa mora biti na veleposlaništvu navzoč (izjema so dojenčki in mlajši otroci, ki se še ne znajo podpisati).

Osebam nad 12. letom starosti se pri podaji vloge na veleposlaništvu zajame tudi dva prstna odtisa.

Vpis otroka v PL staršev ni mogoč. Vloga za izdajo PL pa je mogoča šele potem, ko je oseba evidentirana kot državljan RS. Otroka, rojenega v tujini, je tako potrebno predhodno priglasiti v državljanstvo RS in šele nato zaprositi za PL.

Za oddajo vloge za nov potni list se prosimo na veleposlaništvu predhodno naročite na sloembassy.athens@gov.si.

Za nov potni list je potrebno predložiti naslednje:

  1. Biometrično fotografijo (prosimo, preberite nove specifikacije): Biometrična fotografija mora biti aktualna, kazati mora pravo podobo in ne sme biti retuširana. Izdelana mora biti na tankem sijajnem papirju, velikosti 3,5 x 4,5 cm. Prosilec mora biti slikan od spredaj, z odkritim čelom, brez klobuka, čepice, rute, sončnih očal, ipd. Zobje se ne smejo videti. V primeru, da nosite očala z dioptrijo, bodite pozorni, da ni odseva očal na fotografiji.
  2. Star oziroma pretečen potni list (v kolikor ga imate, če ta še ni bil izdan, pa veljavno javno listino s fotografijo ali drugi dokument za dokazovanje istovetnosti, npr. rojstni list) V kolikor svoj star potni list še potrebujete do izdaje novega, lahko tega obdržite do prejema novega potnega lista. Vrnjen star potni list je pogoj za prejem novega
  3. Vlogo za potni list (izpolnite jo na veleposlaništvu).

Veljavnost potnega lista in konzularna taksa

  • 10 let za odrasle osebe (od 18. leta dalje) - konzularna taksa: 115 € 
  • 5 let za otroke od 3.-18. leta starosti - konzularna taksa: 76 €
  • 3 leta za otroke do 3. leta starosti - konzularna taksa: 57 €

V kolikor vam potni list ukradejo oziroma ga izgubite, je potrebno ob vlogi za nov potni list plačati dvakratno takso, razen če dokažete, da ste ravnali z dolžno skrbnostjo. Če so vam potni list ukradli ali ste ga izgubili dvakrat ali večkrat, je taksa za izdelavo novega potnega lista štirikratna.

Vročitev potnega lista

Potna listina se polnoletnemu državljanu vroči osebno na Veleposlaništvu RS v Atenah. Za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, se vroči zakonitemu zastopniku, ki je vložil vlogo za njeno izdajo, ali drugemu zakonitemu zastopniku, če je tako navedel zakoniti zastopnik ob vložitvi vloge. Potna listina se lahko vroči tudi državljanu, ki je ob vložitvi vloge za izdajo potne listine star 15 let in več, če temu ob vložitvi vloge ni nasprotoval zakoniti zastopnik. Potna listina se lahko ob predložitvi pooblastila ali izjave pooblaščenca o obstoju pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vroči tudi pooblaščencu.

Dolžnost slovenskega državljana ob spremembi osebnih podatkov

Državljan RS, ki spremeni stalno prebivališče mora upravni enoti/slovenskemu diplomatsko konzularnemu predstavništvu v tujini predložiti potno listino za vpis spremembe naslova, najpozneje v 30 dneh po spremembi.

Najpozneje v 30 dneh pa mora predložiti potno listino upravni enoti v uničenje, če:

  • spremeni priimek ali ime,
  • fotografija ne kaže več njegove prave podobe,
  • je poškodovana oziroma obrabljena, ali če iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna,
  • spremeni stalno prebivališče, pa je vpis ene spremembe v ta potni list že izkoristil.

Vpis spremembe stalnega prebivališča

Državljan Republike Slovenije mora najpozneje v 30 dneh po spremembi stalnega prebivališča pristojnemu organu predložiti potno listino za vpis spremembe stalnega prebivališča v potno listino. Državljani, ki stalno ali začasno prebivajo v Grčiji ali na Cipru, lahko to storijo na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Atenah.

Vlogi je potrebno priložiti:

  • potno listino,
  • potrdilo o prijavi prebivališča na novem naslovu.

Vpis spremembe stalnega prebivališča v potno listino je brezplačen.

Preklic potnega lista - pogrešitev, izguba, odtujitev

Pogrešitev, izgubo ali tatvino potne listine v tujini mora imetnik takoj, če to ni mogoče, pa najkasneje v 8 dneh po prihodu v Republiko Slovenijo, naznaniti pristojnemu organu. Preklic lahko opravite na veleposlaništvu ali na upravni enoti v Republiki Sloveniji, za kar potrebujete originalni policijski zapisnik (zato je pogrešitev, izgubo ali krajo potrebno najprej prijaviti najbližji policijski postaji). Vloga za preklic potnega lista je takse prosta. Zapovratek v Slovenijo vam Veleposlaništvo RS v Atenah nato izda začasni potni list za vrnitev na podlagi priloženega policijskega zapisnika, vaše fotografije in plačila konzularne takse v višini 19 EUR. Priporočamo, da si pred odhodom v tujino priskrbite fotokopijo PL, katero hranite ločeno od originala.

V kolikor imate stalno prebivališče v tujini, je potrebno naznanitev opraviti v 30 dneh na veleposlaništvu v Atenah. O pogrešitvi potnega lista morate prav tako čim prej obvestiti lokalno policijo v kraju dogodka in pridobiti policijski zapisnik. Na policiji vztrajajte, da zapisnik sestavijo oz. zapišejo vašo izjavo, kjer natančno opišite ukradene/izgubljene predmete in navedite njihovo vrednost.

Z dnem pogrešitve, izgube in tatvine potnega lista ali osebne izkaznice, katero ste naznanili Upravni enoti ali veleposlaništvu, preneha veljavnost dokumenta. V kolikor ni do konca dneva opravljen preklic pogrešitve, se podatek o ukradenem dokumentu vpiše v Schengenski informacijski sistem kot iskan dokument. Zato tudi če ga naknadno najdete, njegovo ponovno aktiviranje ni več mogoče. Iskani dokument ostane neveljaven in ga ne smete več uporabljati za prehod državne meje, dokazovanje istovetnosti in državljanstva. Zaradi preprečitve zlorabe dokumenta oz. vaše identitete, o njegovi najdbi takoj obvestite Upravno enoto ali veleposlaništvo, kjer dokument predložite v uničenje. Z uničenjem preprečimo morebitno zlorabo dokumenta, zaplete in težave ob prehajanju državnih meja, uničenega pa vam nato takoj tudi vrnemo.

Državljani RS se v državah, kjer ni diplomatsko-konzularnega predstavništva Slovenije, za pomoč lahko obrnejo na veleposlaništvo katerekoli druge članice EU, ki ima sedež v tej državi. Slovenija na Cipru nima rezidenčnega veleposlaništva, kar pomeni, da lahko slovenskemu državljanu potovalni dokument za vrnitev v Slovenijo (Emergency Travel Document) izda katerokoli veleposlaništvo članice EU, ki ima sedež v Nikoziji.

Osebna izkaznica

Slovenski državljani, ki stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložijo na našem veleposlaništvu. Prosilec mora vlogo podati osebno, saj se v postopku ugotavlja njegova identiteta, skladnost priložene fotografije z dejansko podobo, na vlogo se mora tudi podpisati. Za osebo, ki še ni dopolnila 18 let, ali ki ni poslovno sposobna, vlogo poda zakoniti zastopnik. Otrok mora biti navzoč (izjema so otroci do 8. leta starosti).

Za izdajo osebne izkaznice je potrebno predložiti:

  1. Biometrično fotografijo (Odsvetujemo uporabo avtomatov, predlagamo slikanje brez očal, obraz naj bo brez nasmeha, gledati je potrebno naravnost. Ozadje naj bo svetlo, enobarvno, brez vzorcev, idealno je svetlo-sivo ali svetlo-modro ozadje. Za osebe s svetlimi lasmi je obvezno ne-belo ozadje. Prosimo, preberite nove specifikacije)
  2. Staro osebno izkaznico (v kolikor je nimate, pa veljavno javno listino s fotografijo ali drugi dokument za dokazovanje istovetnosti, npr. potni list, rojstni list);
  3. Vlogo za izdajo osebne izkaznice (izpolnite jo na veleposlaništvu).

Osebna izkaznica, za katero bo podana vloga na našem veleposlaništvu, bo prosilcu na veleposlaništvu tudi osebno vročena.

Veljavnost osebne izkaznice in konzularna taksa:

  • 10 let za odrasle osebe od 18. do 70. leta starosti - konzularna taksa: 76€
  • 5 let za otroke od 3. do 18. leta starosti - konzularna taksa: 60€
  • 3 leta za otroke do 3. leta starosti - konzularna taksa: 44€

V primeru pogrešitve, izgube ali kraje osebne izkaznice morate takoj obvestiti lokalno policijo v kraju dogodka in pridobiti policijski zapisnik. Na policiji vztrajajte, da zapisnik sestavijo oz. zapišejo vašo izjavo, v kateri natančno opišite ukradene/izgubljene predmete in navedite njihovo vrednost. Državljan je nato dolžan v roku 8-ih dni (v primeru bivanja v Grčiji/na Cipru pa v 30 dneh) pogrešitev prijaviti na Upravni enoti v RS ali Veleposlaništvu RS v Atenah. Veleposlaništvo sprejema naznanitev pogrešitve osebne izkaznice, ki je takse prosta.

Slovenskim državljanom z veljavno osebno izkaznico je omogočen vstop in bivanje do 90 dni v vseh članicah EU, tudi v Grčiji in na Cipru. V primeru pogrešitve PL se lahko vrnejo v Slovenijo tudi z veljavno osebno izkaznico, tako da jim ni potrebno zaprositi za izdajo potnega lista za vrnitev na Veleposlaništvu RS v Atenah.

Za oddajo vloge za novo osebno izkaznico se prosimo na veleposlaništvu predhodno naročite na sloembassy.athens@gov.si.

Izguba potnega lista ali osebne izkaznice

Če se kot slovenski državljan v Grčiji ali na Cipru nahajate začasno, npr. kot turist, poslovno idr., in ste pogrešili, izgubili ali so vam ukradli vaš potni list ali osebno izkaznico, se obrnite na naše veleposlaništvo, kjer vam lahko izdamo začasni potni list za vrnitev.

Pred postopkom izdaje začasnega potnega lista je potrebno izgubo, pogrešitev ali tatvino prijaviti na lokalni policijski postaji, ki vam izda potrdilo o prijavi izgube ali kraje.

Za potni list za vrnitev je potrebno na veleposlaništvu predložiti:

  • originalno potrdilo policije o prijavi izgube oz. kraje dokumenta,
  • fotografijo
  • plačati konzularno takso v višini 19 €.

Veleposlaništvo pred izdajo potnega lista za vrnitev izvede identifikacijo osebe. Priporočamo vam, da si pred odhodom v tujino priskrbite overjeno fotokopijo potnega lista oziroma osebne izkaznice (katero hranite ločeno od originalnega dokumenta), saj bo postopek ugotavljanja identitete na veleposlaništvu neprimerno hitrejši. 

Potni list za vrnitev je namenjen vrnitvi v Slovenijo oz. državo stalnega ali začasnega bivališča in je časovno omejen za termin in pot potovanja domov, ki ju boste navedli. 

V kolikor bo vaš primer zahtevnejši, boste morali morda spremeniti svoj potovalni načrt oz. datum vrnitve domov.

Državljani RS se v državah, kjer ni diplomatsko-konzularnega predstavništva Slovenije, za pomoč lahko obrnejo na veleposlaništvo katerekoli druge članice EU, ki ima sedež v tej državi. Slovenija na Cipru nima rezidenčnega veleposlaništva, kar pomeni, da lahko slovenskemu državljanu potovalni dokument za vrnitev v Slovenijo (Emergency Travel Document) izda katerokoli veleposlaništvo članice EU, ki ima sedež v Nikoziji.

Pomoč pri zbiranju sredstev za vrnitev v Slovenijo

Veleposlaništvo lahko naveže stik s sorodniki ali prijatelji državljana, ki nima zadostnih finančnih sredstev za vrnitev v Slovenijo, če so ti pripravljeni poslati denar ali financirati vozovnico. Veleposlaništvo mu denarja ne more dati/ posoditi. Sorodniki ali prijatelji lahko nakažejo sredstva na transakcijski račun Veleposlaništva RS v Atenah (PIRAEUS BANK, Leoforos Kifissias 208, GR-15451 Neo Psychiko, Atene, Grčija; št. računa: 6737-126759-881, IBAN: GR92 0171 7370 0067 3712 6759 881, SWIFT-BIC: PIRBGRAA, z navedbo namena nakazila »Ime Priimek – nakazilo sredstev za pomoč Ime Priimek«) in pošljejo kopijo položnice na Ministrstvo za zunanje zadeve RS, ki jo nato posreduje veleposlaništvu. Le na podlagi tega dokazila lahko veleposlaništvo izroči nakazana sredstva. Glede na izkušnje opozarjamo, da je sicer najhitrejša možnost nakazilo preko sistema Western Union. Sorodniki ali prijatelji nakažejo denar na pošti ali preko pisarne Western Uniona v Sloveniji, ki se po prejemu šifre prenosa lahko takoj dvigne v kateri koli pisarni Western Uniona v Grčiji ali na Cipru.

Državljanstvo

Državljanstvo Republike Slovenije se pridobi po rodu, z rojstvom v Sloveniji, lahko pa tudi v postopku naturalizacije. Na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Atenah lahko vložite prošnjo za:

  1. Vpis rojstva in evidentiranje državljanstva otroka, rojenega v tujini, v matični register, če sta oba roditelja državljana RS
  2. Vpis rojstva in priglasitev mladoletnega otroka, rojenega v tujini, kot državljana RS, če je samo eden od staršev državljan RS  
  3. Priglasitev državljanstva za osebo, rojeno v tujini, staro od 18 do dopolnjenega 36-ega leta starosti, če je en roditelj državljan RS
  4. Ugotovitev državljanstva
  5. Izredna naturalizacija (13. člen)
  6. Odpust iz državljanstva

Splošno o pridobitvi državljanstva

Vlagatelj oz. zakoniti zastopnik mora v celoti izpolniti in osebno pred uradno osebo veleposlaništva podpisati ustrezen slovenski obrazec. Veleposlaništvo ne sprejema neizpolnjenih obrazcev ali v tujem jeziku izpolnjenih obrazcev.

Stranka mora vlogi priložiti ustrezno overjene in originalne tuje listne (na mednarodnih obrazcih oz. če je potrebno, mora biti le-ta overjena z žigom APOSTILLE in prevedena v slovenski jezik).

Vsi dokumenti priloženi vlogi, morajo biti uradno prevedeni pri zapriseženih sodnih tolmačih.

Vsi slovenski uradni dokumenti so uradno priznani, overitev ali dodatni certifikati niso potrebni. Zadostujejo njihove fotokopije.

Potrebno je poravnati tudi ustrezno konzularno takso.

Vse vloge se sprejmejo samo popolne (predložitev popolne dokumentacije in plačilo konzularne takse). 

V postopkih, ki zahtevajo podpis zakonitega zastopnika (oče, mati …) in mladoletne osebe med 14. in 18. letom starosti, je nujna osebna prisotnost vseh podpisnikov na veleposlaništvu. Vse osebe morajo s seboj prinesti veljaven osebni dokument (slovenski ali grški oziroma ciprski potni list ali osebno izkaznico).

Za postopke, ki potekajo v Sloveniji, lahko oseba imenuje tudi pooblaščenca v Sloveniji, ki zanjo vloži vlogo v Sloveniji, plača takso, spremlja celoten postopek in zanjo sprejema dokumentacijo. Pri tem opozarjamo, da so na datum vročitve določene dokumentacije vezani določeni zakonski roki (npr. pritožbe), zato je potrebno vročeno dokumentacijo skrbno pregledati.

Za vložitev vloge se je potrebno naročiti za termin na veleposlaništvu Republike Slovenije v Atenah.

Več informacij glede državljanstev dobite tudi na straneh E-Uprave in Ministrstva za notranje zadeve.

Vpis rojstva in evidentiranje državljanstva otroka, rojenega v tujini, v matični register, če sta oba roditelja državljana RS

Otroka, ki se rodi v tujini dvema slovenskim državljanoma je potrebno do njegovega 18. leta starosti priglasiti v slovensko državljanstvo. Otrok, rojen v tujini, čigar je eden od staršev državljan RS, torej NE pridobi slovenskega državljanstva avtomatično.

Za pridobitev državljanstva RS se za otroka, starejšega od 14 let, zahteva tudi njegova privolitev.

OBRAZCI:

DOKUMENTI – nujno overjeni in prevedeni v slovenski jezik

  • Originalni izpisek iz rojstne matične knjige za otroka oziroma osebe, ki želi vpisati svoje rojstvo. 
  • Originalni izpisek iz rojstne matične knjige za očeta ali mati, če je kateri izmed njiju rojen v tujini.
  • Originalni izpisek iz poročne matične knjige (če so starši poročeni).

KONZULARNA TAKSA: Postopek je prost konzularne takse.

Vpis rojstva in priglasitev rojstva mladoletnega otroka, rojenega v tujini, kot državljana RS, če je samo eden od staršev državljan RS

Otroka, ki se rodi v tujini in je samo eden od staršev državljan RS, je potrebno do njegovega 18. leta starosti priglasiti v slovensko državljanstvo. Otrok, rojen v tujini, čigar je eden od staršev državljan RS, torej NE pridobi slovenskega državljanstva avtomatično.

Otroka lahko v državljanstvo RS priglasi tisti od staršev, ki je državljan RS, oziroma skrbnik (državljan RS), s soglasjem centra za socialno delo, če je otrok pod skrbništvom.

Za pridobitev državljanstva RS se za otroka, starejšega od 14 let, zahteva tudi njegova privolitev.

OBRAZCI:

DOKUMENTI – nujno overjeni in prevedeni v slovenski jezik

  • Originalni izpisek iz rojstne matične knjige za otroka
  • Originalni izpisek iz rojstne matične knjige za očeta ali mati, če je kateri izmed njiju rojen v tujini.
  • Originalni izpisek iz poročne matične knjige (če so starši poročeni).

KONZULARNA TAKSA: 19 EUR

Priglasitev državljanstva za osebo, rojeno v tujini, staro od 18 do dopolnjenega 36-ega leta starosti, če je en roditelj državljan RS

Polnoletna oseba, ki je bila rojena v tujini in je bil ob njenem rojstvu samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je bil tuj državljan, pa je starši do 18. leta niso priglasili v slovensko državljanstvo, lahko pridobi po rodu državljanstvo Republike Slovenije, če do izpolnjenega 36. leta starosti poda izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije.

OBRAZCI:

DOKUMENTI – nujno overjeni in prevedeni v slovenski jezik

  • Originalni izpisek iz rojstne matične knjige osebe
  • Originalni izpisek iz rojstne matične knjige za očeta ali mati, če je kateri izmed njiju rojen v tujini. 
  • Originalni izpisek iz poročne matične knjige (če so starši poročeni).

KONZULARNA TAKSA: 19 EUR

Ugotovitev državljanstva

Postopek ugotovitve državljanstva je vezan na specifične okoliščine vsakega posameznika in se uporablja takrat, ko prosilec ne ve, ali ima on ali njegovi starši/stari starši slovensko državljanstvo (so se odselili iz ozemlja Slovenije že pred desetletji, niso vpisani v državljanske knjige, niso vpisani v register slovenskih državljanov ipd.). V tem postopku uradna oseba v Sloveniji ugotavlja državljanstvo za konkretno osebo ob upoštevanju predpisov o državljanstvu, ki so veljali na današnjem območju Republike Slovenije v času rojstva osebe pa do trenutka, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Postopek zna biti dolgotrajen, saj je potrebno preučiti starejšo zakonodajo in vse okoliščine posameznega primera. Uradna oseba ob koncu postopka izda ugotovitveno odločbo (»pozitivno« - prosilec že ima slovensko državljanstvo ali »negativno« - prosilec nima slovenskega državljanstva). V primeru, da nima državljanstva, lahko oseba poda vlogo za izredno naturalizacijo.  

V primerih »ugotovitve« državljanstva za prosilce, ki so starejši od 18 let in ki so rojeni v Sloveniji, ali pa za tiste, katerih oba starša imata slovensko državljanstvo, predlagamo, da oddate Vlogo za ugotovitev državljanstva za rojene v Sloveniji oz. če sta oba starša slovenska državljana.

OBRAZCI

DOKUMENTI – nujno overjeni in prevedeni v slovenski jezik

  • Originalni izpisek iz rojstne matične knjige osebe
  • Originalni izpisek iz rojstne matične knjige za očeta ali mati, če je kateri izmed njiju rojen v tujini.
  • Originalni izpisek iz poročne matične knjige (če so starši poročeni).
  • Ostali dokumenti in podatki o starših in sorodnikih v Sloveniji. 

KONZULARNA TAKSA: 181 EUR

Izredna naturalizacija

Posamezniki slovenskega rodu (do drugega kolena v ravni vrsti), ki se ne morejo več registrirati kot slovenski državljani (so starejši od 36 let; nobeden od staršev ni registriran kot slovenski državljan), lahko zaprosijo za pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije - izredna naturalizacija. 

Določba 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije omogoča sprejem v državljanstvo Republike Slovenije osebi, če njen sprejem koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Obstoj razlogov na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije.

Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov je mogoča, če prosilec v postopku izkaže večletno osebno aktivno vez z Republiko Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah v tujini. Prosilec prošnji priloži priporočila ustreznih organizacij, ki potrjujejo njegovo aktivno vez z Republiko Slovenijo.

Izjemoma bo možen spregled izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev, če bo s tem soglašala Vlada Republike Slovenije.

OBRAZEC

DOKUMENTI – nujno overjeni in prevedeni v slovenski jezik

  • Lista dokumentov je navedena na 3 in 4 strani obrazca. Dokumenti morajo biti originalni.

KONZULARNA TAKSA: 354 EUR

Odpust iz državljanstva Republike Slovenije

V skladu z Zakonom o državljanstvu RS lahko državljan Republike Slovenije zaprosi za odpust iz državljanstva. Za odpust mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • da je dopolnil 18 let;
  • da dejansko živi v tujini; 
  • da ni ovir zaradi vojaške dolžnosti;
  • da je poravnal dolžne davke in druge zakonske obveznosti; 
  • da ima poravnane preživninske obveznosti iz zakonske zveze in iz razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo v Sloveniji; 
  • da zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, če pa je bil v Sloveniji obsojen na zapor, da je to kazen prestal; 
  • da ima ali da dokaže, da bo sprejet v tuje državljanstvo.  

Osebi, ki je zaprosila za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, se lahko izda zagotovilo o odpustu, čeprav ne izpolnjuje pogojev iz 2. in 7. alineje zgoraj.

Če oseba, ki ji je bilo izdano zagotovilo iz prejšnjega odstavka, v roku dveh let od vročitve zagotovila ne dokaže, da se je dejansko izselila iz Republike Slovenije in da ji je zagotovljeno tuje državljanstvo oziroma, da ga je že pridobila, se šteje, da je umaknila svojo prošnjo.

Oseba mora ob vlogi predložiti naslednje dokumente in jih po potrebi overiti: 

  • izpisek iz rojstne matične knjige (če rojen v tujini) 
  • izpisek iz poročne matične knjige (če poročen v tujini)
  • sodbo o razvezi zakonske zveze v tujini in sklep okrožnega sodišča v RS o priznanju tuje sodne odločbe (če razvezan v tujini) 
  • dokaz o tujem državljanstvu ali veljavno zagotovilo o pridobitvi tujega državljanstva 
  • dokazilo o plačevanju preživnine za otroke, ki živijo v R Sloveniji
  • življenjepis v slovenščini 
  • potrdilo o plačani konzularni taksi 
  • druga dokazila. 

V kolikor gre za odpust iz državljanstva za osebe, mlajše od 18 let, roditelj predloži:

  • izpisek iz rojstne matične knjige (če rojen v tujini) 
  • izjavo otrok o soglasju k odpustu, če je otrok starejši od 14 let 
  • overjeno soglasje obeh staršev o odpustu otroka 
  • izjava očeta ali matere, da soglaša k odpustu otrok, če so bili otroci ob razvezi dodeljeni v varstvo in vzgojo roditelju, ki prosi za odpust iz državljanstva oziroma ali če je otrok rojen izven zakona, pa je bilo očetovstvo priznano ali sodno ugotovljeno. Če roditelj, pri katerem otrok ne živi, ne soglaša k odpustu otrok, mora prosilec vlogi priložiti odločbo Min. za delo, družino in socialne zadeve, ki nadomesti soglasje tega roditelja;
  • dokaz o tujem državljanstvu ali veljavno zagotovilo o pridobitvi tujega državljanstva
  • potrdilo o plačani konzularni taksi
  • druga dokazila 

KONZULARNA TAKSA:  320 € + overovitve potrebnih dokumentov

Overitve

Diplomatsko - konzularna predstavništva Republike Slovenije opravljajo overitve podpisov na zasebnih listinah in rokopisih ter overitve istovetnosti prepisov in fotokopij.

Z overitvijo se na javni listini potrdi verodostojnost podpisa osebe, ki je listino podpisala, in verodostojnost odtisa žiga na njej. Z overitvijo se ne potrjuje resničnosti vsebine listine. Listina, podpis ali rokopis, katerih vsebina je nedopustna in v nasprotju z normami javnega reda, se ne overijo.

Na zasebni listini se potrdi verodostojnost podpisa tistega, ki je listino podpisal.

Veleposlaništvo nima notarskih pooblastil, zato ne overja listin, za katere je potrebna sodna oz. notarska overitev (npr. listine iz katerih izhaja zemljiškoknjižni vpis/sprememba).

Na veleposlaništvu je mogoče overiti podpis na dokumentu (npr. na pooblastilu, pogodbi etc.), overiti prevod ter overiti kopijo dokumenta.  Podati je potrebno vlogo.

Prosimo, da se pri slovenskih organih, katerim je listina namenjena, predhodno pozanimate ali overitev veleposlaništva zadostuje!

Overitev osebnega podpisa na zasebni listi

Stranka osebno prinese originalni dokument na veleposlaništvo. S seboj prinese še osebni dokument (osebna izkaznica, potni list). Lahko se podpiše pred uradno osebo ali pa podpis na dokumentu prizna kot svojega.

Konzularna taksa znaša 19€

Prevod in overitev prevoda

Na veleposlaništvu je mogoče za potrebe uradnih postopkov v Sloveniji overiti prevod (v kolikor je original v grščini ali angleščini). Pri overitvi prevoda je potrebno predložiti originalni dokument ter prevod.
 
Konzularna taksa za overitev prevoda znaša 14€ na stran.

Veleposlaništvo ne nudi prevajalskih uslug! Prevod, ki ga priskrbi stranka sama, le overi (potrdi, da sta originalni dokument in prevod enaka).

Overitev kopije

Stranka na veleposlaništvo prinese originalni dokument (Veleposlaništvo naredi kopijo dokumenta na posebnem za to namenjenem obrazcu) ter osebni dokument (osebna izkaznica, potni list).

Konzularna taksa znaša 14€ za prvo stran, vsaka naslednja stran je 6€.

Informacija o žigu APOSTILLE

Slovenija, Grčija in Ciper so pogodbenice Konvencije o odpravi potrebe overitve tujih javnih listin iz l. 1961. V skladu z njo pristojni organ overi javno listino s žigom APOSTILLE, s katerim se potrjuje pristnost podpisa, pečata in svojstvo podpisnika. Ta potrditev je končna za državo in se je ne nadoverja. Javna listina, ki je overjena z žigom Apostille, se prizna v vseh državah pogodbenicah te konvencije. Po tej konvenciji se ne overjajo listine, ki se neposredno nanašajo na trgovinske ali carinske zadeve kot tudi ne listine, ki so jih izdala diplomatsko-konzularna predstavništva.

Slovenija je pogodbenica Pariške konvencije o izdajanju določenih izpiskov iz matičnih knjig za tujino iz l. 1956 in Dunajske konvencije o izdajanju izpiskov iz matičnih knjig v več jezikih iz l. 1976. Večjezični izpiski iz matičnih knjig, ki so izdani v skladu z omenjenima konvencijama in so opremljeni z uradnim podpisom in s pečatom pristojnega organa v eni državi podpisnici obeh konvencij, se uporabljajo v drugih državah podpisnicah teh konvencij brez dodatnih overitev.

Grčija ni pogodbenica Pariške in Dunajske konvencije. Pristojni grški organ mora zato izpiske iz matičnih knjig in vse ostale javne listine izdane v Grčiji overiti z žigom Apostille, drugače ne bodo priznane v Sloveniji.  

Tudi Ciper ni pogodbenica Pariške in Dunajske konvencije. Pristojni ciprski organ mora zato izpiske iz matičnih knjig in vse ostale javne listine izdane na Cipru overiti z žigom Apostille, drugače ne bodo priznane v Sloveniji.  

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Atenah ni pristojni organ za izdajo žiga Apostille. Za Slovenijo je pristojen organ ministrstvo za pravosodje ali okrožna sodišča. 

Sodno zapriseženi prevajalci za slovenski jezik

Stranka mora za uporabo dokumenta v pravnem prometu v Sloveniji poskrbeti tudi za uradni prevod listine oz. dokumenta. Seznam sodno zapriseženih prevajalcev za grški jezik najdete tukaj ali tukaj.

Sprememba prebivališča

Prijava začasnega odhoda z območja Republike Slovenije

Posameznik, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in namerava začasno odpotovati z območja Republike Slovenije za več kot tri mesece, mora v skladu z določbami Zakona o prijavi prebivališča svoj začasni odhod prijaviti upravni enoti preden odpotuje v tujino. Posameznik, ki se vrne v Republiko Slovenijo za več kot 60 dni ali z namenom, da bo v RS stalno prebival, mora pri pristojni upravni enoti prijaviti svojo vrnitev v osmih dneh po prihodu v Slovenijo.

Obrazec za prijavo začasnega odhoda z območja RS.

Prijava stalnega prebivališča v tujini

V skladu z določbami Zakona o prijavi prebivališča je državljan RS, ki se namerava za stalno izseliti z območja Republike Slovenije, pred odselitvijo dolžan odjaviti stalno prebivališče pri pristojni upravni enoti in navesti točen naslov v tujini (država, provinca, kraj, ulica z navedbo hišne številke in poštna številka). Če tega podatka ob odjavi ne ve v celoti, ga lahko sporoči kadar koli pozneje. Točen naslov v tujini je pomemben zaradi izvrševanja volilne pravice državljana RS, ki se za stalno odseli z območja RS. Točen naslov v tujini je tudi garancija, da bo volivec, ki bo želel glasovati po pošti, prejel volilno gradivo pravočasno na pravi naslov.

Obrazec za prijavo stalnega prebivališča.

Obrazec za vpis volilne pravice.

Obvestilo davčnim zavezancem ob odhodu iz Slovenije

Fizične osebe, ki ob odhodu iz Slovenije pri pristojni upravni enoti ali na veleposlaništvu odjavijo stalno oz. začasno prebivališče iz Slovenije, so dolžne to spremembo (iz rezidenta v nerezident) sporočiti tudi Davčni upravi RS, saj ta vpliva na njihov davčni status oz. davčno obveznost. Za formalno ureditev rezidentskega statusa v Sloveniji je treba davčnemu organu predložiti vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa z ustreznimi dokazili. Na podlagi vloge davčni organ izda odločbo o ugotovitvi rezidentskega statusa. Fizična oseba je nato dolžna izplačevalce dohodkov v Sloveniji obvestiti o ugotovljenem oz. spremenjenem davčnem statusu in jim predložiti odločbo davčnega organa. Fizična oseba sproži postopek za ugotavljanje rezidentskega statusa z izpolnitvijo vprašalnika, objavljenega na spletni strani FURS, pri prihodu ali odhodu iz RS, pri čemer ni pomembno, ali je državljan RS ali tujec.

Kdo se šteje za slovenskega rezidenta in kakšne so njegove davčne obveznosti? Fizična oseba se šteje za slovenskega rezidenta, če izpolnjuje katerikoli kriterij iz 6. člena Zakona o dohodnini:

  • osebe z uradno prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, osebe z običajnim bivališčem ali središčem svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, osebe, ki so v kateremkoli času v davčnem letu prisotne v Sloveniji več kot 183 dni
  • osebe, ki bivajo izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji, stalnem predstavništvu Slovenije pri EU oz. mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je njegov zakonec ali vzdrževani družinski član. Rezident je tudi posameznik, ki je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja navedenih funkcij.
  • javni uslužbenci RS, zaposleni v tujini oz. osebe, ki so bile rezidenti Slovenije in bivajo izven Slovenije zaradi zaposlitve v institucijah EU, ECB, EIB, Evropskem investicijskem skladu (vključno z zakonci in otroci)
  • osebe, ki so bile rezidenti Slovenije in bivajo izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu.

Slovenski rezidenti so zavezani plačilu dohodnine od vseh svojih dohodkov ne glede na to, kje so doseženi (v ali izven RS), nerezidenti Slovenije pa le od dohodkov, ki so pridobljeni v Sloveniji. Do davčnih olajšav so praviloma upravičeni le rezidenti Slovenije. Če se posamezniku rezidentski status ob odhodu iz RS ne spremeni, posledično ni dolžan sprožiti postopka ugotavljanja rezidentskega statusa. Za več informacij se lahko obrnete na Davčni urad v RS.

Volilna pravica

Volilna pravica za državljane RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji

Državljan RS, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in še ni vpisan v evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se vpiše v evidenco na podlagi zahteve. Zahteva se vloži pri pristojnem organu, na območju katerega je državljan ali eden od njegovih staršev imel zadnje stalno prebivališče, če tega ni mogoče ugotoviti, pa pri pristojnem organu, na območju katerega želi uresničevati volilno pravico, ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini.

Zahteva vsebuje naslednje osebne podatke državljana RS:

  • ime in priimek
  • spol
  • datum rojstva
  • podatke o zadnjem stalnem prebivališču državljana ali enega od staršev v Republiki Sloveniji, če tega ni mogoče ugotoviti, pa izjavo državljana, v kateri volilni enoti in volilnem okraju bo uresničeval volilno pravico
  • poštno številko in naslov stalnega prebivališča v tujini 
  • zahtevi se predloži tudi dokaz o državljanstvu.

Če državljan RS ne predloži dokazila iz prejšnjega odstavka, pristojni organ zahteve za vpis v evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ne sme zavreči, temveč po uradni dolžnosti vpogleda v uradno evidenco.

Kot dokaz o državljanstvu se šteje navedba serijske številke potnega lista, izdanega po zakonu o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, potrdilo o državljanstvu, odločba o pridobitvi ali ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije, izpisek iz rojstne matične knjige ali druga listina pristojnega organa, iz katere je razvidno državljanstvo Republike Slovenije.

Če pristojni organ ugotovi, da vlagatelj nima volilne pravice, zahtevo za vpis v evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, z odločbo zavrne.

Pristojni organ mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh, če je to potrebno zaradi uresničevanja volilne pravice, pa takoj, ko je to mogoče.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pristojni organ v primeru, da državljanstvo vlagatelja ni ugotovljeno, postopek vpisa v volilni imenik državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, prekine in počaka na dokončno odločitev o predhodnem vprašanju ugotavljanja državljanstva vlagatelja.

Volilna pravica v tujini za državljane RS, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji

Volivci kateri so vpisani v volilni imenik v Republiki Sloveniji in imajo začasno prebivališče v tujini, lahko ob predhodni izpolnitvi zahteve za vpis v evidenco volilne pravice glasujejo v tujini na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije.

OBRAZEC za vpis v evidenco volilne pravice.

Sklenitev zakonske zveze v Grčiji ali na Cipru

Grčija

Za sklenitev zakonske zveze v Grčiji grške oblasti navadno zahtevajo:

  • izpisek iz matičnega registra o rojstvu na mednarodnem obrazcu (izvirnik)  - ne starejši od 3 mesecev, overjen z žigom APOSTILLE, preveden v grški jezik s strani sodno zapriseženega tolmača.
  • potrdilo Upravne enote o samskem stanu (izvirnik) - ne starejši od 3 mesecev, overjen z žigom APOSTILLE, preveden v grški jezik s strani sodno zapriseženega tolmača.
  • veljavni osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list) in v primeru, da je bodoči zakonec tuj državljan še njegov osebni dokument, iz katerega so razvidni njegovo državljanstvo in osebni podatki,
  • potrdilo, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze v tujini (izda veleposlaništvo)
  • kopija objave v lokalnem časopisu, v katerem je bila najavljena načrtovana poroka

Slovenskim državljanom predlagamo, da vzpostavijo kontakt z lokalno občino ('dimos') oziroma grškimi oblastmi v kraju, kjer se nameravate poročiti, da pridobite podrobne informacije o poteku postopka.

Potrdilo, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze v tujini izda slovensko veleposlaništvo, na podlagi predložene:

  • Vloge
  • plačane konzularne takse v zneski 38 EUR

Na vpogled pa morate priložiti tudi:

  • osebni dokument obeh bodočih zakoncev/partnerjev, iz katerih so razvidni osebni podatki in državljanstvo
  • (izvirnik) potrdilo upravne enote o samskem stanu (za oba zakonca/partnerja, če sta državljana Republike Slovenije)

Po izdaji NULLA OSTA vam bo veleposlaništvo izvirnike dostavljenih dokumentov vrnilo.

Podatke o sodno zapriseženih tolmačih za grški/slovenski jezik najdete tu.

Po poroki v tujini je potrebna tudi priglasitev poroke slovenskim organom, lahko preko veleposlaništva. Zadostuje originalni izpisek iz matične knjige porok, ki ga izda občina, v kateri je bila poroka sklenjena, opremljen z žigom APOSTILLE ter izjava o uporabi osebnega imena v pravnem prometu Republike Slovenije po sklenitvi zakonske zveze.

Ciper

Za sklenitev zakonske zveze na Cipru je potrebna prijava na lokalnem uradu, občini, v kraju kjer se nameravate poročiti (tudi osebna zglasitev pred poroko). Ob prijavi vas bodo ciprske oblasti obvestile tudi o poteku postopka in potrebnih dokumentih.

Ciprske oblasti navadno zahtevajo naslednje dokumente:

  • izpisek iz matičnega registra o rojstvu na mednarodnem obrazcu (izvirnik)  - overjen z žigom APOSTILLE, preveden v grški ali angleški jezik s strani sodno zapriseženega tolmača.
  • potrdilo Upravne enote o samskem stanu (izvirnik) - overjen z žigom APOSTILLE, preveden v grški ali angleški jezik s strani sodno zapriseženega tolmača.
  • veljavni osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list) in v primeru, da je bodoči zakonec tuj državljan še njegov osebni dokument, iz katerega so razvidni njegovo državljanstvo in osebni podatki,
  • potrdilo, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze v tujini (izda veleposlaništvo)
  • v kolikor je za vami ločitev, morate predložiti tudi dokazila o razvezi. V primeru vdovstva pa je potrebno predložiti smrtno listino nekdanjega zakonca.

Po zaključku formalnosti in prijavi poroke mora do obreda priti najprej v 15 dneh oziroma najkasneje v 3 mesecih, od dneva prijave. Prijavni stroški so ocenjeni na cca 128 eur. V nujnih primerih lahko do poroke pride tudi v 2-3 delovnih dneh, v tem primeru vam bodo ciprske oblasti zaračunale dvojno ceno pristojbine.

Po poroki v tujini je potrebna priglasitev poroke slovenskim organom, lahko tudi preko veleposlaništva. Zadostuje originalni izpisek iz matične knjige porok, ki ga izda občina, v kateri je bila poroka sklenjena, opremljen z žigom APOSTILLE ter izjava o uporabi osebnega imena v pravnem prometu Republike Slovenije po sklenitvi zakonske zveze.