Ciper
Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve
Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Vstop na Ciper
Slovenski državljani za vstop na Ciper vizuma ne potrebujejo.
Slovenski državljani lahko v vse države članice EU vstopajo z veljavno osebno izkaznico.
Konzularna pomoč
Konzularna zaščita se zagotavlja nerezidenčno iz druge države. Slovenski državljani se lahko za nujno konzularno zaščito obrnejo na diplomatsko predstavništvo in konzulat katerekoli države članice Evropske unije.
Splošna opozorila
Nudenje konzularne pomoči slovenskim državljanom na severnem delu Cipra je lahko omejeno, saj angažiranje uradnih ciprskih organov na tem območju ni možno, pogoji posredovanja slovenskih predstavništev ali predstavništev drugih držav članic EU v regiji pa so zelo oteženi.
Organi Republike Ciper opozarjajo, da so uradni mejni prehodi za vstop na otok letališča in pristanišča na ozemlju Republike Ciper (južni del otoka), varovalni pas med južnim in severnim delom Cipra pa se da prečkati prek sedmih kontrolnih točk: dveh na zahodnem delu (Limnitis/Yesilirmak; Astromeritis/Zodeia), treh v Nikoziji (Ayios Dometios/Metehan; palača Ledra in Ledra/Lokmaci, slednja dva prehoda sta namenjena pešcem in kolesarjem) ter dveh kontrolnih točkah na vzhodu (Pergamos/Pyla in Ayios Nicolaos/Strovilia). V izjemnih okoliščinah za odzivanje na situacije, ki resno vpivajo na javni red ali notranjo varnost se kot skrajni ukrep lahko uvede začasni nadzor, omejitve ali zaprtje mejnih prehodov in/ali kontrolnih točk. Trajali naj bi le toliko časa, dokler trajajo izredne okoliščine.
Slovenskim državljanom svetujemo, da se pri odločanju za nakup ali sklenitev kakšnega drugega pravnega posla v zvezi z nepremičninami na severnem delu Cipra, ki ni pod dejanskim nadzorom Republike Ciper, predhodno posvetujejo z odvetnikom ali drugim pooblaščenim pravnim strokovnjakom. Obstaja namreč možnost uveljavljanja pravnih zahtevkov grških Ciprčanov, ki so bili s severnega dela Cipra razseljeni leta 1974, glede lastništva na nepremičninah na severnem delu Cipra, s potencialno resnimi pravnimi in finančnimi posledicami.
Sodišče Evropske unije je v aprila 2009 izdani sodbi v zadevi Apostolides proti Orams (C-420/07) razsodilo, da je mogoče sodbo ciprskega sodišča zoper državljana druge države članice EU, ki sta kupila nepremičnino od tretje osebe brez soglasja razseljenega ciprsko grškega pravnega lastnika, priznati in izvršiti v drugi državi članici EU, tudi v Republiki Sloveniji.
Poleg tega je na Cipru nakup, prodaja, najem ali oglaševanje prodaje nepremičnin na severnem delu Cipra, ki so v lasti grških Ciprčanov, kaznivo dejanje, ki se kaznuje z do 7 letno zaporno kaznijo, kazniv pa je tudi poskus storitve tega kaznivega dejanja.
Priporočamo, da upoštevate naslednje napotke pred potovanjem.
Informacije o morebitnih obveznih in priporočljivih cepljenjih so na voljo na spletni strani Zdravi na pot in nazaj.