Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 5. 11. 1991: Vladno srečanje med Slovenijo in Hrvaško

    Vojna na Balkanu je bila kljub mirovnim prizadevanjem na konferenci v Haagu v polnem razmahu. V tem času pa je Slovenija poskušala urejati odnose s Hrvaško. Pojavljalo se je tudi vedno več težav na različnih področjih, od lastninjenja državnih podjetij do delovanja javnega sektorja, saj je bilo stanje v prejšnjem režimu umetno prikazano kot vzdržno.

  • 4. 11. 1991: Grožnje Jugoslaviji obvisele kot Damoklejev meč nad Slovenijo

    Slovenija je izrazila pripravljenost za sodelovanje na haaški konferenci o Jugoslaviji predvsem glede tistih točk, ki so obravnavale vprašanja nasledstva in razdružitve, ne pa pri iskanju skupnih imenovalcev nove jugoslovanske povezave, na katero je dolgo upal predsedujoči konferenci lord Carrington. Naša delegacija je opozarjala tudi na krivične grožnje z gospodarskimi sankcijami, ki so grozile tudi naši državi. V notranji politiki pa je opozicija okrepila napade na Peterletovo vlado in Demos.

  • 3. 11. 1991: Prvi obisk visokega predstavnika tuje države v Sloveniji po osamosvojitvi

    Italijanski predsednik Francesco Cossiga je nepričakovano obiskal Slovenijo. Na obeh straneh meje ga je pričakala precejšnja množica ljudi. V Celju potekalo dvodnevno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). Na Hrvaškem so se nadaljevali vojaški spopadi. Obkoljeno slavonsko mesto Vukovar je prosilo za pomoč Zagreb.

  • 2. 11. 1991: Svetovni slovenski kongres sporočil Avstriji, da je knežji kamen simbol slovenstva

    Igor Omerza in Marko Kosin sta spregovorila o haaški mirovni konferenci ter opozorila na predloge o oblikovanju carinske unije, ki bi vključevala tudi Slovenijo. Nemška liberalna stranka (FDP) z nemškim zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscherjem na čelu se je na svojem rednem kongresu zavzela za priznanje tistih jugoslovanskih republik, ki to želijo. Svetovni slovenski kongres (SSK) je gostil ministra za informiranje Jelka Kacina, člani glavnega odbora so sprejeli dve resoluciji.

  • 1. 11. 1991: Vsi sveti v znamenju spomina na padle v nedavni vojni

    Slovenija je 1. novembra 1991 zaznamovala praznik vseh svetih in dneva spomina na mrtve, ob katerem se je prvič poklonila padlim v nedavni vojni za obrambo slovenske neodvisnosti. Zanimiva javnomnenjska raziskava je pokazala razpoloženje volivcev po pretresih v Demosu zaradi razcepa Slovenske demokratične zveze, kratkotrajno olajšanje za oblegane Dubrovničane pa je prinesel konvoj miru.

  • 31. 10. 1991: Prenos vojaške lastnine in pregled katastrofalnega stanja

    Premirje na Hrvaškem med prazniki v praksi ni veljalo. V Sloveniji pa so praznični dnevi za trenutek ustavili proračunsko razpravo za leto 1992, ki je že zamujala. Poglabljala se je notranjepolitična kriza, pri čemer je v anketah najbolje kazalo krščanskim demokratom Lojzeta Peterleta. tiskovna konferenca Rdečega križa Slovenije (RKS) in UKC Ljubljana o medsebojnem sodelovanju in nujnem izboljšanju stanja v zdravstvu.

  • 30. 10. 1991: Del evropske politike za ohranitev »jugoslovanske identitete«

    Haaška mirovna konferenca o Jugoslaviji je iskala recept za rešitev Jugoslavije, nad katero je Slovenija že davno dvignila roke. Pri tem je naša država imela podporo Zvezne republike Nemčije, ki je bila pri izražanju jasnih stališč glede krivde za vojno v Jugoslaviji precej osamljena. Slovenija si je medtem doma prizadevala za sprostitev letalskega prometa in sprejemala lastninsko zakonodajo.

  • 29. 10. 1991: Nečastnost jugoslovanskih častnikov

    Ta dan je časopis Delo objavil del zanimivih pogovorov, ki jih je prestregla obveščevalna služba slovenskega obrambnega ministrstva. Ta služba je v vojni za Slovenijo odigrala eno pomembnejših vlog. Obveščevalni podatki, ki jih je pridobil »Sektor 9« z vdorom v sistem šifer, kakršne so pripadniki jugoslovanske vojske uporabljali za zvezo, so pripomogli, da je popoln umik agresorske vojske potekal brez večjih pretresov. Slovenska stran je bila ves čas pravočasno seznanjena z vsemi armadnimi namerami in je zato lahko imela pobudo pri pogajanjih z vodstvom jugoslovanske vojske. Delo je članek upravičeno naslovilo »Nečastnost častnikov JA«, saj so prisluhi plastično prikazali moralno dno jugoslovanske vojske.

  • 28. 10. 1991: Usklajevanje prve demokratično sprejete ustave Slovenije

    »Končno smo oblikovali delovno besedilo slovenske ustave,« je oznanil predsednik slovenskega parlamenta in njegove ustavne komisije dr. France Bučar, potem ko je posebna koordinacija en mesec obravnavala delovni predlog besedila za dosego soglasja o novi ustavi.

  • Video

    Pogovori z ustvarjalci in sodelujočimi pri nastajanju filma 30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije

    Slovenci imamo svoje hribe in gore preprosto radi. So naš dedni zapis, naša dediščina, sedanjost in prihodnost. V filmu 30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije smo ob lepotah slovenske pokrajine in njenih gora, ki vabijo k pohodništvu, planinarjenju in gorništvu izpostavili tudi pomen slovenskih gora in hribov, ki so bili tisti poligon, kjer smo si Slovenci z vztrajnostjo izbojevali svojo neodvisnost in samostojnost. O vsem tem smo se pogovarjali z ustvarjalci in sodelujočimi v filmu 30 vrhov za 30 let po premieri, ki je bila v sredo, 20. oktobra, v Cankarjevem domu.

  • 27. 10. 1991: Po vojaški še gospodarska osamosvojitev

    Obrambni minister Janša je ob odhodu JA poudaril, da je ni sile, ki bi lahko Sloveniji iztrgala katerikoli kilometer ozemlja. »Morda pa je še važnejše, da je Slovenija danes postala varna. Varnost je glavni pogoj stabilnosti in ekonomskega razcveta. Ne samo, da je bil z umikom tuje vojske izpolnjen eden od bistvenih pogojev za mednarodno priznanje. Z njenim odhodom je naše gospodarstvo dobilo možnost dotoka tujega kapitala, saj so naložbe v varni državi bistveno manj tvegane.«

  • 26. 10. 1991: Suvereni v svoji državi

    Slovenija sama nadzira svoje ozemlje, teritorialno morje in zračni prostor ter ima s tem že vse pogoje za priznanje.

  • »Dan suverenosti je velik praznik za vse, ki ljubimo domovino.«

    Ob današnjem prazniku, dnevu suverenosti, ko se spominjamo odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade z območja Republike Slovenije, je bila osrednja državna slovesnost v Kopru. Slavnostni govornik na proslavi je bil minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin.

  • Video

    Predsednik vlade Janez Janša: "V naravi človeka je, da sanja, v naravi svobodnega človeka pa je, da ima možnosti, da te sanje tudi uresničuje."

    Predsednik vlade Janez Janša se je danes v Parku vojaške zgodovine v Pivki udeležil slovesnosti ob odprtju razstave "Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo". Predsednik vlade je ob tej priložnosti zbrane tudi nagovoril. V svojem nagovoru je predsednik vlade uvodoma dejal, da danes obeležujemo neko končno dejanje v slovenski epopeji osamosvojitve, ko smo Slovenci postali gospodar na svoji zemlji.

  • 25. 10. 1991: Zbogom, armada

    Petek, 25. oktobra, je bil v znamenju vkrcanja zadnjih vojakov jugoslovanske armade na malteški trajekt, da jih je nekoliko po polnoči odpeljal iz Slovenije. S tem je država dopolnila bistveno, kar je še manjkalo njeni dejanski popolni samostojnosti in suverenosti. V Haagu so se nadaljevali bolj ali manj nesmiselni pogovori o prihodnosti Jugoslavije, nad katerimi je lebdela senca armadnega uničevanja Dubrovnika.

  • 24. 10. 1991: Mrtvi tek lastninjenja

    Pozornost slovenske javnosti je bila štiriindvajsetega oktobra uprta v Koper in vojašnice nekdanje jugoslovanske armade, saj so se približevali zadnji dnevi njenega umika iz slovenskega ozemlja. Politika se je aktivno ukvarjala z lastninsko zakonodajo in mednarodnimi odnosi: predsednik vlade Lojze Peterle je skušal prebiti blokado Zbora združenega dela, slovensko predsedstvo pa je zavrnilo novo verzijo predloga lorda Carringtona za mirovno konferenco o Jugoslaviji. Za Slovenijo je bila sprejemljiva polovica predloga o priznanju in sodelovanju, carinska unija in skupni trg z državami nekdanje države pa sta že pretirano posegala v vprašanje slovenske suverenosti.

  • 23. 10. 1991: Slovenija napreduje pri uveljavljanju svoje suverenosti

    Po 7. oktobru 1991, ko se je iztekel moratorij, določen z Brionsko deklaracijo, je Slovenija izpolnjevala vse pogoje za mednarodno priznanje, vendar je bilo treba vložiti še precej napora, da bi o tem prepričali tudi širšo mednarodno skupnost. Kot so zapisali v novembrski številki Slovenske države, časopisa kanadskih Slovencev, pa ni bilo pomembno samo prepričevanje, ampak predvsem trdo delo doma za izboljšanje razmer: »Z mednarodnega stališča gledano je danes predvsem važno, da je v Sloveniji mir in da se slovenska demokratično izbrana vlada vsestransko, prepričevalno in uspešno prizadeva za gospodarsko izboljšanje. Gre torej za dostojno, politično dozorelo predstavitev svetu. Ne s prosjačenjem, ker ne zmoremo, pač pa z vsestransko dejansko gospodarsko zmogljivostjo in trezno preudarnostjo šele lahko upravičeno pričakujemo, da bo mednarodno priznanje sledilo.« Nadaljevali so: »Premiki so danes v Republiki Sloveniji vidni: predvsem v uspešni državni upravi z vpeljavo potnih listov, z uvedbo novega denarja, s prevzemom zadnjih federalnih oblasti v Sloveniji, z vzpostavljanjem diplomatskih zastopnikov v svetu i. t. d.«

  • Premiera dokumentarno-igranega filma 30 vrhov za 30 let Samostojne Slovenije

    V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma je bila v sredo, 20. oktobra premiera filma 30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije. Dokumentarno-igrani film, ki ga je Urad vlade za komuniciranje pripravil v sodelovanju s Studiem Sipoš, so si premierno ogledali sodelujoči in nekaj visokih gostov, se bomo pa lahko tudi vsi ostali še v tem letu prepustili lepotam visokogorja preko domačih zaslonov.

  • 22. 10. 1991: Poražena armada krši dogovore in pomorsko pravo

    Nadaljeval se je umik poražene jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča. Slovenska stran je tega dne v pristanišču zadržala skoraj polovico armadnih tovornjakov, ker so bili natovorjeni z orožjem, razstrelivom in drugo vojaško opremo, ki bi po dogovoru morala ostati v Sloveniji. Evropski politiki pa so medtem neuspešno iskali skupni jezik glede politične krize in vojne v Jugoslaviji.

  • 21. 10. 1991: Odhod polovice vojakov JA in val beguncev iz Hrvaške

    S šolsko ladjo Galeb je okoli poldneva iz Slovenije brez večjih zapletov odšlo 1130 vojakov jugoslovanske armade, kar je bilo približno polovica vojakov armade, ki so še ostali v Sloveniji. Odhod je potekal korektno, akcijo pa so uspešno nadzirali in izpeljali pripadniki slovenske policije, specialnih enot in enot teritorialne obrambe.