Skoči do osrednje vsebine

30. 10. 1991: Del evropske politike za ohranitev »jugoslovanske identitete«

v roki svinčnik, roka sloni na referendumskem volilnem lističu o plebiscitu

Haaška mirovna konferenca o Jugoslaviji je iskala recept za rešitev Jugoslavije, nad katero je Slovenija že davno dvignila roke. Pri tem je naša država imela podporo Zvezne republike Nemčije, ki je bila pri izražanju jasnih stališč glede krivde za vojno v Jugoslaviji precej osamljena. Slovenija si je medtem doma prizadevala za sprostitev letalskega prometa in sprejemala lastninsko zakonodajo.

portretna slika Van den Broek

Van Den Broek je vztrajal pri ohranjanju nekakšne »jugoslovanske identitete«. | Avtor Wikipedia

V Haagu diši po sovjetskem modelu

Parlamentarna komisija za mednarodne odnose je razpravljala o poteku haaške konference. Zunanji minister Rupel je govoril o Carringtonovem konceptu ohlapne federacije in izrazil bojazen, da v Haagu ne razumejo naše odločitve za popolno samostojnost. »Gre za zelo občutljiv trenutek, saj nam mirovna konferenca predstavlja hkrati pogoj in oviro za mednarodno priznanje, v Haagu pa diši tudi po sovjetskem modelu reševanja jugoslovanskega problema.« Tudi FAZ je ostro obsodil Carringtonovo in van Den Broekovo politiko vztrajanja pri ohranjanju nekakšne »jugoslovanske identitete«. Težnja Evropske skupnosti po vsaj gospodarski povezavi je bila po Ruplovem mnenju razumljiva zaradi nemotenih stikov z Grčijo. Rupel je ocenil, da slovenska samostojnost ob tem sicer še ni ogrožena, toda v prihodnje bodo potrebni zelo previdni politični koraki in dokazovanje, da takšna zveza ni mogoča. Tudi Janša je opozoril na nevarnost siljenja v preživeli jugoslovanski okvir.

Okrnjena suverenost v zraku

Zvezna uprava za kontrolo letenja je od razglasitve blokirala zračni prostor in letališča ter Adrii Airways odrekala potrdilo o usposobljenosti za opravljanje letalskega prometa. Takšna dejanja so ogrožala slovensko suverenost nad zračnim prostorom in povzročila veliko gospodarsko škodo. Slovenski poslanci so se odločili, da podprejo predlog direktorja letalske družbe Janeza Kocijančiča ter o razmerah obvestijo slovensko vlado, ki je že napovedala pritožbo v Haag, in svetovno javnost. Za vnovično vzpostavitev letalskega prometa se je zavzela zvezna vlada, ki je po zagotovilu pristojnih slovenskih resorjev o spoštovanju zveznih predpisov v letalskem prometu tega dne pozvala zvezni sekretariat za promet in zveze k sprejemu potrebnih ukrepov za ponovno vzpostavitev letalskega prometa.

Ribarjenje v kalnem

Ob sprejemanju lastninske zakonodaje je prišlo do novega zapleta, ko so opozicijski poslanci, ki so imeli večino v Zboru združenega dela (ZZD), preprečili razpravo o predlogu zakona o lastninjenju podjetij, zato so Demosovi poslanci protestno zapustili sejo, tako da je postala nesklepčna. Sledila je tiskovna konferenca, na kateri so Demosovi poslanci pojasnili svoje ravnanje in povedali, da je vlada upoštevala strokovne predloge in pripravila osnutek zakonodaje, vendar ta že dva meseca ni prišla na dnevni red ZZD. Blokiranje parlamentarne razprave in zakonska ureditev ključne lastninske zakonodaje sta po mnenju poslancev Demosa še naprej omogočala »ribarjenje v kalnem«.

Komisija je nato za zaprtimi vrati obravnavala tudi nova pereča vprašanja v odnosu do sosednje Hrvaške, ki je zavračala politično sodelovanje in pogosto delovala v nasprotju s slovenskimi interesi. Podrobnosti komisija ni hotela razgaljati v medijih, ampak je želela rešiti težave po diplomatski poti.

Avtor: Jurij P. Emeršič

Viri:

  • Večer, oktober 1991
  • Delo, oktober 1991
  • Slovenec, 31. oktober 1991
  • Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30