Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis
Ponastavi
  • Danes

    12. 4. 1991: Ideja o jugoslovanski konfederaciji je mrtva

    Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je na Dunaju zavrnil možnost oblikovanja jugoslovanske konfederacije, medtem pa je predsednik zvezne vlade Ante Marković s slovenskimi mediji delil svojo vizijo razvoja Jugoslavije. Notranjepolitično dogajanje sta zaposlovala civilno služenje vojaškega roka in zahteva Slovenske kmečke zveze – ljudske stranke (SKZ-LS) po odpoklicu njihovega kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca.

  • 11. 4. 1991: Dan intenzivnih političnih pogovorov

    Na današnji dan so na različnih ravneh potekali politični pogovori o jugoslovanski prihodnosti, a otipljivih rezultatov niso dali. Zveza združenj borcev se je medtem pripravljala na praznovanje 50. obletnice ustanovitve Protiimperialistične fronte in se za zavarovanje »pridobitev revolucije« zatekla tudi po pomoč v tujino.

  • 10. 4. 1991: Demosova vlada je nadaljevala svoja prizadevanja za mednarodno podporo slovenski osamosvojitvi

    Demosova vlada je nadaljevala svoja prizadevanja za mednarodno podporo slovenski osamosvojitvi. Zunanji minister dr. Rupel je tokrat s predavanjem nastopil na Dunaju v Društvu za zunanjo politiko, ki je bilo ustanovljeno leta 1945 pod pokroviteljstvom takratnega avstrijskega zveznega predsednika Karla Rennerja, zveznega kanclerja Leopolda Figla in župana Dunaja Theodorja Kornerja. Namen organizacije je informiranje avstrijske javnosti o ciljih in dosežkih zunanje politike, pomembnih za Avstrijo. Rupel je v uvodu svojega govora poudaril: »Slovenci smo samosvoje in trmoglavo ljudstvo, ki se je na tem delu sveta obdržalo več kot tisoč let, in nobenega razloga ne vidim, da bi nam moč pošla ravno zdaj, ko smo razrešili notranjepolitične probleme in ko smo zavzeli stališče glede Jugoslavije.«

  • 9. 4. 1991: Nasprotne strani iščejo zaveznike

    V Beogradu se je končal dvodnevni obisk sovjetskega zunanjega ministra Aleksandra Besmertniha, ki je potrdil medsebojno podporo nadaljnjemu obstoju obeh razpadajočih držav. Slovenski član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek je sodeloval na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (The World Economic Forum - WEF), kjer je od predstavnikov različnih mednarodnih gospodarskih organizacij dobil zagotovilo o podpori in sodelovanju WEF s Slovenijo, če se ta osamosvoji. Republiška ustavna komisija je nadaljevala razpravo o oblikovanju nove slovenske ustave.

  • Dorothy Lenarčič (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Ta teden v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Dorothy Lenarčič, soustanoviteljico Slovenskega informacijskega centra, ki je v času prvih manifestacij slovenske skupnosti v Kanadi v času osamosvajanja Slovenije odigrala izjemno pomembno vlogo seznanjanja kanadske javnosti z dogajanjem v Sloveniji, s slovenskimi cilji, pa tudi s slovensko skupnostjo v Kanadi.

  • 8. 4. 1991: Tudi Zahodna Evropa ne vztraja več pri ohranitvi enotne Jugoslavije za vsako ceno

    V okviru priprav na zunanjo državno suverenost je v slovenski skupščini komisija za mednarodno sodelovanje razpravljala o predlogu strategije prihodnje slovenske zunanje politike. Pred srečanjem predsednikov vseh jugoslovanskih republik sta se sestala slovenski in hrvaški politični vrh.

  • Dan slovenske zastave

    Slovenska narodna zastava se je kot simbol narodne zavesti uveljavila že v 19. stoletju. Slovenci smo barve (bela, modra in rdeča) določili na podlagi barv iz grba dežele Kranjske in jih predlagali v potrditev tedanji avstrijski vladi na Dunaju, kjer so barve potrdili. Prvi so slovensko narodno zastavo izobesili slovenski študentje na Dunaju marca 1848, v času revolucionarnega vrenja.

  • 7. 4. 1991: Republika Slovenija je uspešna tudi na obveščevalnem področju

    Nedelja, 7. aprila 1991, je v Sloveniji minila dokaj mirno. Velik uspeh je dosegla varnostno-obveščevalna služba ministrstva za obrambo, ki je tega dne pridobila tajni dokument jugoslovanske armade, poimenovan Okop. Dokument je razkril usmeritev in strategijo generalštaba JLA, pa tudi, kdo je za jugoslovansko vojaško vodstvo sovražnik številka ena. Z javno objavo dokumenta, ki je sledila, je slovensko vodstvo dalo vedeti JLA, da le-ta ne more ničesar več skrivati.

  • 6. 4. 1991: Opozicija že pokopava Demos

    Petdeseta obletnica začetka aprilske vojne v Jugoslaviji je na ravni federacije minila v znamenju pretresov na Hrvaškem. V Sloveniji je bil tisti konec tedna nekakšen intermezzo, ki je omogočil več prostora za med- in znotrajstrankarska prerivanja.

  • 5. 4. 1991: Pučnik opozarja na preveliko počasnost pri sprejemanju osamosvojitvenih ukrepov

    5. aprila 1991 je svet Demosa razpravljal o uveljavitvi popolne suverenosti, ki je bila večinsko izražena 23.12.1990 na plebiscitu o samostojnosti slovenske države. Ob tem je dr. Jože Pučnik v imenu Socialdemokratske stranke Slovenije od vlade, predsedstva republike in parlamenta zahteval, da odločilne korake za osamosvojitev naredijo že pred 23. junijem, ter opozoril, da so njihovi ukrepi prepočasni.

  • 4. 4. 1991: Evropska trojka za enotnost Jugoslavije, slišati je tudi drugačne glasove

    Otto von Habsburg, poslanec evropskega parlamenta in predsednik komisije za vzhodno in jugovzhodno Evropo je ob koncu enotedenskih počitnic v Portorožu komentiral slovensko pot k osamosvojitvi: »Podoba, ki nastaja v tujini o Jugoslaviji, nikakor ne velja za Slovenijo. Zato sem zelo optimističen glede bodočnosti Slovenije: prepričan sem, da bo sprejeta v Evropsko skupnost.«

  • 3. 4. 1991: Jugoslovanska armada preti z orožjem

    Dan je minil v znamenju obsežnega premeščanja motoriziranih vojaških enot jugoslovanske armade na Hrvaškem, kar so mnogi sprejeli z zaskrbljenostjo. Nekatere ocene so govorile celo o okupaciji. Razširjeno zvezno predsedstvo je na svoji seji zato ugotovilo skrajno zaostrene varnostno-politične razmere. Razpravljalo je tudi o razdružitvenem procesu, pri čemer je sprejelo štiri sklepe. Prvi govori o tem, da je treba pospešiti politični dialog brez uporabe sile, da je treba čim prej priti do odločitve o prihodnosti države, pospešiti dogovor o življenju v prehodnem obdobju in da bo predsedstvo seznanilo zvezno skupščino z varnostno-politično oceno.

  • 2. 4. 1991: Iskanje simbolov, ki združujejo

    Tega dne se je ustavna komisija lotila vprašanja obrambe in državnih simbolov, pri čemer je velik del opozicije šel na okope in zahteval demilitarizacijo države. Dr. Dimitrij Rupel je člane odbora za praznovanje 50. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) pozval k razčiščevanju preteklosti in iskanju zgodovinske resnice, Zveza društev upokojencev Slovenije pa je poudarila pomen revolucionarnega duha v svojih vrstah in pozvala k političnemu povezovanju upokojencev.

  • Dr. Karl Bonutti (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo dr. Karla Bonuttija, univerzitetnega profesorja ekonomije in diplomata. Dr. Bonutti je bil v času osamosvajanja Slovenije kot predstavnik Primorskega kluba v Clevelandu zelo aktiven član Odbora ameriških Slovencev, bil pa je tudi prvi častni konzul Republike Slovenije v Clevelandu. Za stike med tamkajšnjo slovensko skupnostjo in matično domovino je skrbel vse do leta 1998, ko je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu.

  • 1. 4. 1991: Napetosti na območju Jugoslavije se stopnjujejo

    Po »pakraški vojni«, ki se je zgodila v začetku marca 1991, ko so srbski policisti razorožili hrvaške policiste policijske enote Pakrac, je znova zavrelo v avtonomni pokrajini Krajina. Krvav spopad med srbskimi in hrvaškimi policisti se je zgodil na Plitvicah.

  • 31. 3. 1991: »Nihče nam ne bo kriv, če bomo ostali privezani ob sod smodnika«

    Prva poplebiscitna velika noč, 31. marca 1991, sicer ni postregla s posebej dramatičnim dogajanjem v Sloveniji, a je do dotlej najhujše zaostritve hrvaško-srbskih odnosov prišlo pri sosedih.

  • Slovenska himna poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi

    Zadnje dni v marcu mineva 31 let, odkar je takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela zakon o državni himni. Slovenska državna himna je postala sedma kitica pesmi Zdravljica Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla. Pot do končne izbire ni bila kratka. Po besedah zgodovinarja Boža Repeta je Zdravljica ena redkih nebojevitih himn.

  • 30. 3. 1991: Manj pričakovanja, da se bo vse zgodilo »samo od sebe«

    V četrtem zaporednem tednu zasedanj slovenskih poslancev je velikonočna sobota ponudila priložnost za umiritev in ocenitev začrtane poti v samostojnost in demokracijo.

  • 29. 3. 1991: Slovenija ima nov proračun, na jugu Jugoslavije pa plenijo slovensko lastnino

    Slovenska skupščina je 29. marca 1991 izglasovala nov republiški proračun. In medtem ko je Jugoslavija vse bolj pokala po šivih, je v Srbiji in BiH vse pogosteje prihajalo do prilaščanja tamkajšnje lastnine slovenskih podjetij.

  • 28. 3. 1991: Zaviranje odcepitve in oborožitve

    Na ta dan sta v slovenski politiki odmevali prekinitev seje o slovenski osamosvojitvi, ki so jo predlagali poslanci Socialdemokratske stranke, ter razprava o prihodnjem proračunu, v katerem so opozicijo motila predvsem sredstva za obrambo.