Slovenija v Haagu proti carinski uniji

Igor Omerza, generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva Slovenije (SDK), je kot član skupine za ekonomska vprašanja mirovne konference v Haagu opozoril, da so Slovenijo skušali prepričati za vstop v carinsko unijo na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kar bi pomenilo tudi enotno denarno politiko, lahko tudi nekakšno ohlapno federacijo. Omerza je poudaril, da bi bila Slovenija pripravljena pristati kvečjemu na cono proste trgovine, kar bi pomenilo oblikovanje skupnega trga, vodenje ekonomske politike pa bi ostalo povsem v slovenskih rokah.

Izrazil je tudi skrb, da bi bilo za Slovenijo slabo, če bi haaška konferenca propadla in bi se z jugoslovansko krizo začela ukvarjati OZN, saj tam še manj razumejo, kaj se v Jugoslaviji v resnici dogaja. Dr. Marko Kosin, član slovenske delegacije v Haagu, pa je za Dnevnik izrazil pričakovanje, da se bo konferenca čim prej lotila vprašanja manjšin in priprave meril za delitveno bilanco.

Podpora nemške liberalne stranke (FDP) Sloveniji

Stranka je v soboto na svojem rednem kongresu sprejela resolucijo "Liberalna politika za samoodločbo ljudstev in pravico manjšin v Jugoslaviji". Z drugimi besedami, izjava prinaša poziv mednarodni skupnosti, da se tiste jugoslovanske republike, ki to želijo, mednarodno pravno čim prej priznajo. Pri tem ne sme biti priznana pravica veta tistim, ki so nasprotniki načela neodvisnosti znotraj Jugoslavije. Vse manjšine pa morajo imeti enake pravice. FDP se je v resoluciji zavzela za celovite sankcije proti tistim, ki kršijo sporazume o prekinitvi ognja. Jugoslavijo kot celoto naj bi izključili iz pomoči Evropske skupnosti in pomoč preusmerili k miroljubnim republikam.
Na kongresu so poleg dr. Dimitrija Rupla kot povabljeni gostje sodelovali tudi predstavnik Liberalne demokratske stranke Janez Kopač in predstavniki kranjske liberalne stranke (Franc Golja, Daniel Malenšek, Ingo Paš).

V času kongresa se je slovenski zunanji minister pogovarjal s svojim nemškim kolegom o haaški konferenci, priznanju slovenske države do novega leta, o prihodnjih stikih in spremembah v slovenski strankarski politiki.

Kacin gost dvodnevnega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa, potrjeni dve resoluciji

Članom glavnega odbora je zagotovil, da Slovenija kljub nagovarjanju v Haagu ne bo pristala na nobeno ohlapno ali kako drugo obliko federacije. Vlada vztraja pri pogovorih predvsem zato, da ne bi bili sprejeti kakršni koli sklepi v nasprotju z odločitvami vlade. Po njegovih besedah bi se na mirovni konferenci morali začeti pogovarjati o delitveni bilanci. Opozoril je tudi na poslabšanje odnosov s Hrvaško, saj s Slovenijo zaostruje odnose na gospodarskem področju. Člani odbora so Kacina opozorili na težave glede pridobitve slovenskega državljanstva, saj trenutni zakon tega ne omogoča.

Odbor je sprejel tudi dve resoluciji. Prvo je sprejel na predlog koroških Slovencev, govori pa o knežjem kamnu, ki je izraz slovenske državnosti, demokracije in tudi simbol SSK. Slovenska država ima vse pravice simbol uporabiti na svojem denarju in tudi drugje. Z drugo resolucijo pa so podprli prizadevanja letalske družbe Adria o ureditvi razmer, s čimer bodo konference SSK seznanile vlade svojih držav.

Avtor: Jani Drnovšek

Viri in literatura:

• Delo, 4. 11. 1991.
• Dnevnik, 4. 11. 1991.
• Slovenec, 4. 11. 1991.
• Večer, 4. 11. 1991.
• Valič Zver, Andreja. Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, 2013.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992. Ljubljana, 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.