Skoči do osrednje vsebine

31. 10. 1991: Prenos vojaške lastnine in pregled katastrofalnega stanja

v roki svinčnik, roka sloni na referendumskem volilnem lističu o plebiscitu

Premirje na Hrvaškem med prazniki v praksi ni veljalo. V Sloveniji pa so praznični dnevi za trenutek ustavili proračunsko razpravo za leto 1992, ki je že zamujala. Poglabljala se je notranjepolitična kriza, pri čemer je v anketah najbolje kazalo krščanskim demokratom Lojzeta Peterleta. tiskovna konferenca Rdečega križa Slovenije (RKS) in UKC Ljubljana o medsebojnem sodelovanju in nujnem izboljšanju stanja v zdravstvu.

vhod v notranjost nekdanje vojašnice, v ozadju stare stavbe

Eden od vhodov v nekdanjo vojašnico JLA na Metelkovi | Avtor Wikipedia

Vojskovanje na Hrvaškem ne pojenja

Premirje, ki ga je svojim borcem ukazal dr. Tuđman, je srbska stran kršila z vsemi sredstvi. Boji so potekali okoli Vukovarja, Vinkovcev in Osijeka. Poleg tega so vsa tri mesta intenzivno obstreljevali. Podobno stanje je bilo na jugu Hrvaške, kjer so potekali boji v bližini Zadra, Sinja in v Liki. Hrvaška je vztrajala pri svoji zahtevi, da se jugoslovanska armada popolnoma umakne iz nje, med stranema pa naj bi vzpostavili tako imenovano cono ločitve, široko 20 kilometrov. To območje naj bi nadzorovala Evropska skupnost.

Ogled predane vojašnice na Metelkovi

Obrambni minister je organiziral ogled vojašnice na Metelkovi ulici za člane nekdanjega odbora za varstvo človekovih pravic. Ogled prostorov je pokazal, kako je mogočen kompleks stavb zahvaljujoč jugoslovanski armadi postal le prazna in uničena lupina. Za seboj so pustili le na novo prebeljeno zaporniško poslopje, ki je pričalo o obupnem stanju, ki je vladalo tam. Zazidane kleti, ki so ostajale uganka. Zgovorno je bilo pogorišče, na katerem so, tako kaže, sežgali vse dokumente, ki naj ne bi prišli v roke Sloveniji.

Obrambno ministrstvo je pripravljalo analizo potreb, ki je pokazala, da se bo v obrambne namene uporabljala le še slaba tretjina objektov nekdanje jugoslovanske armade. Vendar pa je bilo zaradi tega veliko nezadovoljstva v nekaterih lokalnih skupnostih. Prihajalo je celo do odkritih sporov med lokalnimi oblastmi in območnimi štabi TO. Pokazala se je namreč velika želja nekaterih političnih skupin, da bi minimalizirali vojsko oziroma jo naredili čim bolj nevidno, sploh glede lokacije vojašnic.

Sodelovanje Rdečega križa in slovenskega zdravstva

Na današnji dan sta se sestala direktor UKC Ljubljana dr. Primož Rode in generalni sekretar RKS Mirko Jelenič. Predstavila sta dobro sodelovanje med vojno za Slovenijo in podatke o poslani pomoči v sanitetnem materialu. Oba predstavnika sta izrazila željo po nadaljnjem sodelovanju. Opozorila pa sta tudi na kritično stanje v zdravstvu in na vse večje potrebe zdravstvenih ustanov po konkretni pomoči v prihodnosti. Poudarila sta predvsem mednarodno pomoč v obliki zdravil, medicinske opreme in sanitetnega materiala. Prve pošiljke takšne pomoči so že prispele v Slovenijo.

Pripravil: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

  • Delo in Večer, 2. november 1991.
  • Boštjan Furlan, Ožbej Peterle, Marko Balažic. Slovenija in pika!. Ljubljana, 2016.
  • Janez Janša. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, str. 268–269 (3., dopolnjena izdaja), Ljubljana, 2013. 

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30