Tudi notranji minister Bavčar je opozoril, da je zdaj vsekakor napočil čas za pospešeno urejanje gospodarskih vprašanj, saj smo ustvarili pogoje za preoblikovanje Slovenije v sodobno evropsko državo, ki se ji pri obrambi in uveljavljanju lastnih interesov ne bo več treba zatekati k orožju.

V vojni umira tudi gospodarstvo

Za Slovenijo je bila vsekakor med pomembnimi dejavniki razhoda z Jugoslavijo večja gospodarska in finančna suverenost, saj je bilo vedno več Slovencev prepričanih, da prav jugoslovanski državni model preprečuje, da bi Slovenija postala druga Švica. Jugoslavija je bila še leta 1976 največje evropsko gradbišče s 40 % družbenega proizvoda v naložbah, v začetku osemdesetih let pa se je pridružila sedmim največjim dolžnicami na svetu. Že pred izbruhom vojne je bilo življenje Jugoslovanov revno. Medtem ko je bil konec osemdesetih let v Jugoslaviji že vsak četrti nezaposlen, je Slovenija še vedno imela polno zaposlenost. Leta 1987 je bilo nezaposlenega samo 1,6 % aktivnega prebivalstva, nato pa je število brezposelnih začelo počasi naraščati: leta 1989 na skoraj tri odstotke, nato se je do leta 1991 brezposelnost več kot podvojila, naraščanju pa ni bilo videti konca. Vrstili so se stečaji, novega zaposlovanja ni bilo pričakovati, številna podjetja so se borila za obstanek. Dodatno naraščanje brezposelnost je grozilo zaradi zapore jugoslovanskega trga s prekinjenimi blagovnimi tokovi, kar je pokopalo marsikatero slovensko podjetje, saj so bila močno navezana na »južni« trg. V Sloveniji je bilo konec septembra prijavljenih približno 80.000 brezposelnih delavcev, njihovo število se je mesečno povečevalo za od dva do tri tisoč, zlasti pa je na brezposelnost vplivalo skrajšanje odpovednega roka s šestih na tri mesece, »ker številna podjetja v težavah nimajo denarja za plače, kaj šele za odpravnine. Soočena so torej z dilemo, ali preživeti z manj delavci ali pa iti v stečaj …« Tudi vojaški spopad je imel strašanske posledice, več kot tisoč mrtvih in okrog 20 milijard dolarjev škode je bila takratna cena vojne v Jugoslaviji. Oboroženi konflikt je povzročil beg ljudi, samo Rdeči križ Jugoslavije je ocenjeval, da je bilo beguncev že več kot 300.000, med njimi 68 % otrok, mlajših od 14 let. Vojna pa je zmanjšala tudi devizne vloge Jugoslovanov.

V znamenju manjšin

Konec tedna so bile v središču pozornosti tudi narodne manjšine na območju med Jadranom, Alpami in robom Panonije. Z manjšinskimi vprašanji sta se ukvarjala slovenski in hrvaški zunanji minister Rupel in Šeparović. Unija Italijanov je imela skupščino v Rovinju, v Benetkah je potekal simpozij o medetničnih odnosih v regijah ob severovzhodni obali Jadrana, v Trstu se je italijanski zunanji minister pogovarjal s Slovenci iz Furlanije - Julijske krajine in Italijani iz Istre, v Kopru pa se je premier Peterle srečal s Slovenci za mejo treh držav. Na sprejemu za predstavnike Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske je dejal, da Slovenija nima ozemeljskih zahtev do drugih držav »in tudi ne bo pristajala na take zahteve s strani drugih. Priznavajoč meje, ki sicer Slovence delijo na štiri države, pa se bo slovenska vlada vedno in dosledno zavzemala za celovito zaščito in uživanje polnih pravic Slovencev v vseh pokrajinah sosednjih držav, kjer gre za njihovo avtohtono navzočnost«.

Italijanski zunanji minister De Michelis je drugi dan obiska v Furlaniji - Julijski krajini posvetil manjšinskim vprašanjem in mestu Trst v odnosih z Vzhodom. Na prefekturi je najprej sprejel delegacijo Slovencev, zatem pa še Unije Italijanov. Predstavniki sedmih strank in organizacij, v katerih so organizirano nastopali Slovenci, so ga seznanili z razlikami v stopnji njihovih pravic od Trsta do Beneške Slovenije in Kanalske doline. De Michelis je pokazal odprtost in zavzetost za to, da bi rimski parlament čim prej izglasoval zaščitni zakon. Po njegovem mnenju mora zakon zajeti vse območje, ki ga naseljujejo Slovenci, tudi Videmsko pokrajino, vendar ni nujno, da bi bila stopnja pravic povsod enaka. Vodja italijanske diplomacije je napovedal, da se bodo predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem že prihodnje dni srečali z lordom Carringtonom in ga seznanili s svojimi pogledi na razvoj dogajanj v teh dveh državah. Rim bo naredil vse, da bodo Italijani uživali kar najširšo in najcelovitejšo zaščito, čeprav zavrača načelo recipročnosti v manjšinski politiki – ta mora namreč temeljiti na notranjem pravu posameznih držav. V pogovorih se je zavzel za enako raven zaščite italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Italijanski zunanji minister je zagotovil, da bo Italija še pred koncem leta priznala Slovenijo, vendar je vztrajal pri »ohlapni konfederaciji« nekdanjih jugoslovanskih republik. Slovenija in Hrvaška sta se po njegovem mnenju prenaglili pri izvajanju odločitev o neodvisnosti.

Mala Jugoslavija ali velika Srbija?

Srbski voditelji so pozvali k referendumu, na katerem naj bi se vsi Jugoslovani, ne pa republike, odločili, ali naj ostanejo v Jugoslaviji. Takšen referendum bi zagotovo rodil državo, v kateri bi bili v celoti Srbija in Črna gora, velik del Bosne in Hercegovine in območje Hrvaške, ki so bili v rokah zvezne vojske in srbske milice. Srbski voditelji so podpirali tovrstni predlog za ustanovitev ločene in okrnjene jugoslovanske države kot protipredlog načrtu Evropske skupnosti o ohlapni jugoslovanski konfederaciji. Zelo pomenljivo pa je zapisal New York Times, da je velika verjetnost, »da srbska različica države ne bo mednarodno priznana, ampak jo bodo imeli za izobčenko, nelegalno državo«.

Kaj z vojaškimi objekti Jugoslovanske armade?

JA je za seboj zapustila ogromno praznih vojaških objektov, »ki so bili desetletja za zidovi in pregradami tujki v našem okolju«. V soboto je ob odhodu JA ob 12. uri Mreža za Metelkovo organizirala shod pred nekdanjim poveljstvom ljubljanskega korpusa na Metelkovi. Organizatorji so pričakovali, da bodo na ta dan vojašnico odprli in vanjo spustili Ljubljančane, saj bi jim to območje zagotovilo zabavo in »živahen kulturni, družabni in podjetniški utrip«. Vojašnica je bila strogo varovana, po daljšem in neuspešnem pogajanju s predstavniki Teritorialne obrambe niso dovolili vstopa. Akcija za Metelkovo je nakazovala »bitko po bitki« za nepremičnine. V Kranju so želeli obrtniki vojašnico zase, v Škofji Loki je niso več hoteli imeti, podobno je bilo na Primorskem. Čigave bodo stavbe, kaj bo v njih, je bilo še kako pereče vprašanje, saj jih je kar nekaj obdržala Slovenska vojska.

Avtor: dr. David Petelin

Viri in literatura:

• Delo, 28. 10. 1991.
• Dnevnik, 28. 10. 1991.
• Slovenec, 28. 10. 1991.
• Večer, 28. 10. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30