Skoči do osrednje vsebine

21. 10. 1991: Odhod polovice vojakov JA in val beguncev iz Hrvaške

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.

S šolsko ladjo Galeb je okoli poldneva iz Slovenije brez večjih zapletov odšlo 1130 vojakov jugoslovanske armade, kar je bilo približno polovica vojakov armade, ki so še ostali v Sloveniji. Odhod je potekal korektno, akcijo pa so uspešno nadzirali in izpeljali pripadniki slovenske policije, specialnih enot in enot teritorialne obrambe.

Vojaki JA stojijo, v ospredju dva vojaka, ki dajeta stvari v torbo. V ozadju avtobusi.

Iz Slovenije je odšlo 1130 vojakov jugoslovanske armade, kar je bilo približno polovica vojakov armade, ki so še ostali v Sloveniji. | Avtor Vojaški muzej Slovenske vojske

Pripadniki armade, ki so imeli status tujih oboroženih sil na območju Slovenije, so se v pristanišče Koper pripeljali z vlakom in avtobusi v skladu z vnaprej pripravljenim načrtom, pri čemer ni bilo večjih provokacij. Največja je bila ta, da je v pristanišče Koper poleg ladje Galeb nenapovedano priplul tudi rušilec Koper, vojaška bojna ladja jugoslovanske vojne mornarice, ki se je razkazoval, manevriral in strašil po zalivu. Na zahtevo slovenskih oblasti se je nato iz zaliva umaknil za nekaj milj, vendar je dokončno zapustil slovenske ozemeljske vode šele uro pred izplutjem ladje Galeb.

Zatišje na hrvaških frontah napoveduje nove sovražnosti

Po desetem sklenjenem premirju oziroma prekinitvi ognja na hrvaški fronti so bile razmere v grobih orisih takšne: v Osijeku je bilo mirno že od srede popoldne, tudi na Vinkovce je samo kdaj pa kdaj padla mina iz Mirkovcev. Na okučanski fronti je bilo zatišje, prav tako v Sisku in njegovi okolici, čeprav so jo vso noč bombardirali. Mirno je bilo tudi na Otočcu, medtem ko so popoldne na Gospić znova padale granate. Vroče pa je bilo na karlovških bojiščih, kjer so na slunjske hribe, Turanj, Jelaš, Prečico in okolico Barilovića v občini Duga resa ves dan padale topovske granate in raketni istrelki, ki so vznemirjali tudi Karlovčane. Po silovitih napadih na vsa naselja v okolici Dubrovnika prejšnji dan je ta dan oživelo tudi vukovarsko bojišče. Ob tem je v dosedanjih spopadih Hrvaška utrpela škodo, ki je bila večja od njenega letnega BDP, ki je znašal 20 milijard dolarjev.

Z ladjo Slavija je na Reko prispela nova skupina beguncev z območja Dubrovnika. Na otoku Krku je bilo tako že 4000 beguncev iz Dubrovnika, v naslednjih dneh naj bi jih s trajektoma Ilirija in Balkanija prišlo še najmanj 2000. Na območju Reke je bilo tako 20.000 beguncev, v Istri pa kakih 7500. V teh dneh jih je največ prihajalo iz slavonskega kraja Ilok in iz Dubrovnika. Na evakuacijo iz Dubrovnika je čakalo še 60.000 ljudi in še 12.000 beguncev iz njegovega podeželja in Slavonije.

So pa begunci postajali vse večje breme tudi za Slovenijo. V Sloveniji je bilo v tem času registriranih 20.486 beguncev iz Hrvaške. Čeprav pritok beguncev ni bil več tako velik kot v preteklih dneh, so na slovenskem obrambnem ministrstvu poročali o tem, da vsak dan evidentirajo od 100 do 200 novih beguncev, kar je že presegalo zmogljivosti za njihovo normalno oskrbo.

V Jugoslavijo ne vlagajte denarja

Ugledni mednarodni instituciji s sedežem v Londonu, Economist Intelligence Unit in International Business Communications, sta avgusta 1991 izdelali oceno tveganja posameznih držav. Lestvica držav je bila narejena na podlagi treh meril: političnega tveganja (ki sestavlja polovico končne ocene), finančnega in gospodarskega tveganja. V prvo skupino je spadala ocena doslednosti neke vladne politike, kakovost gospodarskega upravljanja v državi in ocena, kako se gospodarska predvidevanja teh vlad razlikujejo od poznejše resničnosti. V skupino finančnega tveganja so spadale ocene o možnosti svobodnega pretoka kapitala oziroma ocene ukrepov posameznih držav na področju nadzora nad tem pretokom. Gospodarsko tveganje pa je bila kumulativna ocena dejavnikov, kot so zunanji dolg, trendi v bilanci tekočih transakcij, devizne rezerve, inflacija, stroški za servisiranje dolgov in drugi. Prva na lestvici je bila s skupno oceno 91,5 Švica. Nekdanja Jugoslavija je bila z oceno 46,5 na izjemno neugodnem 102. mestu, kar je bil samo še eden v nizu dobrih razlogov za osamosvojitev Slovenije. Jugoslavija je bila celo za Albanijo, v družbi s Filipini, Kuvajtom, Severno Korejo, Nikaragvo in Vietnamom.

Demokratska stranka Slovenije

Po razcepu v Slovenski demokratični zvezi si je skupina, ki je zapustila Narodno demokratsko stranko, po besedah njenega koordinatorja Igorja Bavčarja prizadevala za utrditev tretjega sredinskega bloka na slovenskem političnem prizorišču, ki se bo »opredeljeval v skladu s svojimi avtentičnimi interesi, glede na probleme, ne pa po vnaprejšnji shemi«. V pripravah na svoj kongres , ki je bil napovedan za 16. in 17. november 1991, je skupina registrala svoje novo ime Demokratska stranka Slovenije. Ob tem so pozivali občinske odbore in člane, ki so se želeli po razcepu v SDZ pridružiti Demokratski stranki Slovenije, da to storijo.

Preiskava o zadevi Teharje

Celjski javni tožilec je organom za notranje zadeve Celje poslal zahtevo, naj po svojih močeh pomagajo odkriti storilce in identificirati žrtve v zloglasnem po drugi svetovni vojni ustanovljenem taborišču na Teharjah pri Celju. S tem je dal vedeti, da so bile razčiščene nekatere pravne zadrege, ki so se pokazale, ko je uredništvo Tribune v januarju leta 1990 vložilo ovadbo, in da je veliko možnosti, da bi bili storilci kaznivih dejanj na Teharjah tudi kaznovani. Postopek pa se ni nanašal na obravnavo ravnanja oziroma hudodelstva, storjena nad civilnimi osebami v taborišču Teharje, saj naj bi šlo v tem primeru za klasična kazniva dejanja, ki so zastarala po 25 letih. V postopku naj bi torej razjasnjevali le kazniva dejanja vojnega hudodelstva nad vojnimi ujetniki, ki po veljavnih mednarodnih konvencijah niso zastarala.

Avtor: Tomaž Kladnik

Viri in literatura:

  • Janša, Janez. Premiki. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
  • Kladnik, Tomaž (ur.). Vojaška obramba Slovenije. Defensor, Ljubljana, 2011.
  • Vojna za Slovenijo. Nova obzorja, Ljubljana, 2014.
  • E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. Nova univerza, Ljubljana, 2021.
  • Delo, 22. 10. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.