Skoči do osrednje vsebine

3. 11. 1991: Prvi obisk visokega predstavnika tuje države v Sloveniji po osamosvojitvi

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.

Italijanski predsednik Francesco Cossiga je nepričakovano obiskal Slovenijo. Na obeh straneh meje ga je pričakala precejšnja množica ljudi. V Celju potekalo dvodnevno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). Na Hrvaškem so se nadaljevali vojaški spopadi. Obkoljeno slavonsko mesto Vukovar je prosilo za pomoč Zagreb.

Francesco Cossiga

Italijanski predsednik Francesco Cossiga je prišel na neuraden in prijateljski obisk v Slovenijo kot prvi najvišji predstavnik tuje države, ki je obiskal Slovenijo po njeni osamosvojitvi. | Avtor Presidenza della Repubblica/Wikipedia

Obisk italijanskega predsednika Francesca Cossige

Italijanski predsednik Cossiga je prišel na neuraden in prijateljski obisk v Slovenijo kot prvi najvišji predstavnik tuje države, ki je obiskal Slovenijo po njeni osamosvojitvi. Na pogovoru v Novi Gorici so sodelovali slovenski predsednik Milan Kučan, predsednik vlade Lojze Peterle, predsednika dežele Furlanije - Julijske krajine Adriano Biasutti ter župana obmejnih občin Sergij Pelhan in Antonio Scarano. Cossiga je poudaril, da njegov prihod v Slovenijo pomeni začetek novega obdobja v mednarodnih odnosih v Evropi in da je njegov obisk treba razumeti kot: »misijo dobre volje in zaključek obdobja negotovih soočanj v korist vsestranskega sodelovanja.« Predsednika obeh držav sta se pogovarjala o odnosih med državama. Cossiga jih je ocenil kot dobre in dejal, da je javno mnenje v Italiji zelo naklonjeno čimprejšnjemu priznanju Slovenije ter da bo po njegovem mnenju v kratkem do tega tudi prišlo. Glede manjšin  je dejal, da Slovenci z manjšinami ravnajo bolje kot drugi narodi v Evropi.

Zasedanje glavnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa

V Celju so v soboto in nedeljo gostili člane glavnega odbora SSK. Zasedanja so se udeležili predstavniki vseh dvanajstih konferenc SSK, razen predstavnikov iz Argentine in Skandinavije, v ZDA pa je bila konferenca ravno v ustanavljanju. Predsednik glavnega odbora SSK Bojan Brezigar iz Trsta je menil, da je bil SSK najdejavnejši pri mednarodnem priznanju Slovenije in da je le še vprašanje meseca ali dveh, da do tega pride. Člani glavnega odbora so se odločili, da mladi slovenski državi, ki jo imajo tudi Slovenci po svetu zdaj za svojo in se z njo identificirajo, pomagajo z vsemi oblikami sodelovanja. Dogovorili so se, da je treba vzpostaviti register z imeni in naslovi slovenskih ustvarjalcev, ki živijo zunaj Slovenije, to je gospodarstvenikov, umetnikov, znanstvenikov, ter izdelati interni priročnik imen in naslovov vseh konferenc in članov SSK. Drugi projekt, ki so ga sprejeli, je bilo srečanje slovenskih turističnih operaterjev, ki bi ga pripravili v letu 1992, ko bo naslednje zasedanje odbora. Posebej so pozdravili najbolj dejavno konferenco v SSK, to je avstralsko.

Odločilni boji za Vukovar

V nedeljo, 3. novembra, je Vukovar preživljal najtežji dan. Mesto je bilo že skoraj tri mesece obkoljeno in odrezano od sveta ter je v tem času postalo simbol boja za hrvaško neodvisnost. Iz več smeri sta ga oblegala pehota in oklepni bataljon jugoslovanske armade. Branilci Vukovarja so za pomoč prosili Zagreb. Če pomoči ne bi bilo, bi izgubili še en del mesta. Pomoči pravočasno niso dobili. Armadne enote in srbski rezervisti so napadli tudi strateške položaje v vzhodni Slavoniji, Vinkovce, Bogdanovce, Nuštar in cestne povezave na tem območju. Tudi v Zagrebu je bil sprožen alarm za nevarnost letalskega napada. V Varaždinu so letala napadla športno letališče. Dvesto staršev iz Beograda je obiskalo svoje sinove v vojašnicah v Zagrebu in okoliških mestih.

Nevarni »spominki« s slavonskih bojišč

Srbski rezervisti, ki so se vračali s slavonskega bojišča, so s seboj odnašali orožje in municijo. Zato je srbska policija ves potniški promet iz Zagreba proti Beogradu strogo nadzorovala. Policijska patrulja je na avtocesti pri Šimanovcih na avtobusu, s katerim so se vračali rezervisti, našla več pušk, bombe in strelivo. Policija je vse to zasegla, nekatere rezerviste je pridržala, avtobus pa je odpeljal naprej proti Beogradu. V zadnjih dveh mesecih so v Beogradu ročne bombe ubile šest in ranile osem ljudi. V mesto so se kljub strogemu nadzoru, ki ga je uvedlo ministrstvo za notranje zadeve, stekale velike količine orožja.

Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič

Viri in literatura:

  • Delo, 4. 11. 1991.
  • Dnevnik, 4. 11. 1991.
  • Slovenec, 4. 11. 1991.
  • Slovenski Vestnik, 6. 11. 1991.
  • Večer, 4. 11. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.