4. 11. 1991: Grožnje Jugoslaviji obvisele kot Damoklejev meč nad Slovenijo
Diplomati tečejo zadnji krog
V Haagu so potekale priprave na plenarno zasedanje mirovne konference o Jugoslaviji. Predstavniki republik razpadle države so posredovali svoja dopolnila h Carringtonovemu dokumentu, ki je še zadnjič poskusil prepričati jugoslovanske narode v oblikovanje nove »svobodne skupnosti«, temelječe na gospodarskih interesih. Slovenska delegacija je v zvezi s tem izrazila nezadovoljstvo, ker mirovni načrt ni upošteval slovenske odločitve za popolno samostojnost in neodvisnost, odbiti pa Carringtonovega predloga ni mogla, saj se je bala napovedanih gospodarskih sankcij proti »nekooperativnim« republikam. Zato je pozneje Carringtonova prizadevanja podprl tudi slovenski parlament, ampak le pod pogojem, da ne nasprotujejo jasno izraženi plebiscitarni volji. Vendar Carringtonov in Van den Broekov glavni problem ni bila Slovenija, ki je navkljub pomislekom vseskozi konstruktivno sodelovala v pogovorih, ampak Srbija, ki je zavračala njegov načrt in mu očitala rušenje jugoslovanske države (ministrski svet ES je Srbiji postavil ultimat za sprejetje načrta do 5. novembra in ji zagrozil s sankcijami).
Carrington je napovedal, da se bo naslednji dan (5. novembra) odpravil na pogovore v Jugoslavijo. Čeprav je bilo v tem času že bolj ali manj jasno, da je konferenca o Jugoslaviji zašla v slepo ulico, je bila udeležba za Slovenijo koristna, saj je lahko pred očmi mednarodne javnosti nenehno ponavljala zahtevo po priznanju in opozarjala na nepravične gospodarske sankcije zveznih oblasti in evropske dvanajsterice.
Sugestivne ankete
Nekateri slovenski mediji (s kontinuiteto) so okrepili pritisk na Peterletovo vlado, ki je bila po razkolu v SDZ oslabljena. Delo je tega dne objavilo rezultate telefonske ankete, v kateri so zelo sugestivno spraševali: »Za hitre ukrepe na gospodarskem področju je potrebna učinkovita vlada. Ali bo po vašem Peterletova vlada to zmogla?« Na tako zastavljeno vprašanje je kar 44 odstotkov anketirancev odgovorilo negativno, zato so v Delu prišli do zaključka, da se je zaupanje v Peterletovo vlado »očitno zmanjšalo«.
»Janševa« varnostna služba
Liberalno demokratska stranka je pripravila tiskovno konferenco, na kateri so govorci trdili, da je uprava za varnostne zadeve pri ministrstvu za obrambo prekoračila svoja pooblastila, ko je zaradi suma storitve kaznivih dejanj vstopala v stanovanja nekaterih časnikov JA. Politiki LDS so govorili še o pomanjkljivem parlamentarnem nadzoru nad omenjeno »Janševo varnostno službo« in zahtevali preučitev pritožb prizadetih državljanov. Poteza LDS je bila le eden od številnih poskusov opozicije, ki je krepila napade na uspešno Peterletovo vlado in Demosovo koalicijo.
Vrste za slovensko državljanstvo
Pred okenci mestnega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani so bile tega dne dolge vrste ljudi, ki so prišli po potrdila o državljanstvu. S seboj so morali prosilci prinesti le svoj dokument (lahko tudi starejšega datuma in pretečen) in plačati takso, takoj zatem jim je bilo potrdilo izdano.
Avtor: mag. Jurij P. Emeršič
Viri in literatura:
- Večer, 11. 1991.
- Delo, 11. 1991.
- Slovenec, 5. 11. 1991.
- Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.
Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:
- Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
- Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.
Sorodne vsebine
-
15. 1. 1992: Slovenija – enakopravna med državami v Evropi in svetu!
-
14. 1. 1992: Slovenija ne bo podpisala tristranskega sporazuma o manjšinah
-
13. 1. 1992: Sveti sedež prizna Slovenijo, italijansko-slovenska pogajanja o manjšinah
-
12. 1. 1992: Ni težav za evropsko priznanje Slovenije
-
11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve
-
10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav
-
9. 1. 1992: Po zunanjepolitični umiritvi vihar doma
-
8. 1. 1992: V medijih teden dni po seji Sveta Demosa v Dolskem že predstavljena nova vladna koalicija od aprila
-
7. 1. 1992: Kdo je največ pripomogel k samostojni slovenski državi?
-
6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah