Pomoč Nemčije in Madžarske v cestnem prometu

Zaradi agresije na Slovenijo in vojnih razmer je veliko škode utrpel tudi prevoz tovora v mednarodnem cestnem prometu. Prometni ministri evropskih držav so bili obveščeni, da so transportne poti skozi Slovenijo varne in prehodne in da je varna pot tudi do pristanišča v Kopru. Prvi so se odzvali Nemci, ki so takoj po agresiji poslali univerzalne dovolilnice za slovenske prevoznike, kot enakopravne pa so nas obravnavali tudi Madžari. Zagotovila za nemoten promet pa so napovedali še v Avstriji in Italiji.

Lastninska zakonodaja

Svet, ki ni živel za železno zaveso, se je dobro zavedal, kako pomembno je v gospodarstvu lastništvo. Kar dve številki Svobodne Slovenije sta obširneje obravnavali lastninsko zakonodajo, ki naj bi odpravila, kot se je izrazil minister Pirnat, »neučinkovito in zgrešeno družbeno lastnino«.

Oktobrska Naša luč je objavila odmev na sprejemanje lastninskega preoblikovanja podjetij. Po mnenju pisca bi ta zakon moral odpraviti največjo prevaro prejšnjega režima, tako imenovano družbeno lastnino. Slovenska podjetja naj bi prešla v roke delničarjev. Pretežno naj bi delnice odkupili zaposleni, preostale pa bi razdelili vsem državljanom. Različne politične sile, vezane na prejšnji režim, »delavcem lažejo, da se hoče družbenega kapitala polastiti država in da hoče delavce razlastiti. Delajo se, kot da je bilo podjetje doslej last delavcev, a ti dobro vedo, kdo je pod krinko samoupravljanja v resnici razpolagal z družbeno lastnino in s sadovi delavčevega dela.« Pisec je tudi jasno napisal, da iste sile na vse načine preprečujejo, »da bi namesto pravega delavskega delničarstva pripeljali nazaj samoupravljanje in s tem prek svojih direktorjev imeli v rokah družbeno premoženje, s tem pa oblast«.

Po poročanju časopisa Slovenec je v Cankarjevem domu v Ljubljani o lastninski zakonodaji razpravljalo šest ekonomistov (I. Ribnikar, J. Mencinger, I. Omerza, B. Kovač, J. Prašnikar in L. Sirc), med katerimi so bili tudi nasprotniki vladnega predloga.

Odmevi na osamosvojitev od Avstralije do Italije

Mesečnik za Slovence v Avstraliji je v uvodniku prinesel refleksijo o osrednjem osamosvojitvenem času od plebiscita naprej. Posebej se je ustavil pri agresiji jugoslovanske vojske in kako je Slovenija z odločnim vojaškim nastopom in podporo vsega ljudstva začela odbijati napade. Ocenil je, da so napadalci računali na negotov in oklevajoč odziv, »v resnici pa je bila budna in živahna, predrzna v odločitvah in preudarna v akcijah«. Omenil je, da se je med Slovenci nekaj vžgalo in da se je odločnosti malega naroda čudil ves svet, in pri tem navedel tržaški Il Piccolo, ki je sicer Slovencem tradicionalno nenaklonjen: »To je nenavaden narod, bolj trmast od Nemcev, skrivnostnejši od Fincev, ponosnejši od Madžarov, natančnejši od Švicarjev.«

Avtor: Lenart Rihar

Viri:

• Slovenec, 29. in 30. oktober 1991
• Misli, september, oktober 1991
• Svobodna Slovenija, oktober 1991
• Delo, 29. in 30. oktober 1991
• Dnevnik, 30. oktober 1991
• Večer, 30. oktober 1991

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30