Skoči do osrednje vsebine

23. 10. 1991: Slovenija napreduje pri uveljavljanju svoje suverenosti

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.
Po 7. oktobru 1991, ko se je iztekel moratorij, določen z Brionsko deklaracijo, je Slovenija izpolnjevala vse pogoje za mednarodno priznanje, vendar je bilo treba vložiti še precej napora, da bi o tem prepričali tudi širšo mednarodno skupnost. Kot so zapisali v novembrski številki Slovenske države, časopisa kanadskih Slovencev, pa ni bilo pomembno samo prepričevanje, ampak predvsem trdo delo doma za izboljšanje razmer: »Z mednarodnega stališča gledano je danes predvsem važno, da je v Sloveniji mir in da se slovenska demokratično izbrana vlada vsestransko, prepričevalno in uspešno prizadeva za gospodarsko izboljšanje. Gre torej za dostojno, politično dozorelo predstavitev svetu. Ne s prosjačenjem, ker ne zmoremo, pač pa z vsestransko dejansko gospodarsko zmogljivostjo in trezno preudarnostjo šele lahko upravičeno pričakujemo, da bo mednarodno priznanje sledilo.« Nadaljevali so: »Premiki so danes v Republiki Sloveniji vidni: predvsem v uspešni državni upravi z vpeljavo potnih listov, z uvedbo novega denarja, s prevzemom zadnjih federalnih oblasti v Sloveniji, z vzpostavljanjem diplomatskih zastopnikov v svetu i. t. d.«
Del naslovnice časopisa.

V novembrski številki Slovenske države, časopisa kanadskih Slovencev, so zapisali, da za izboljšanje razmer ni bilo pomembno samo prepričevanje, ampak predvsem trdo delo doma. | Avtor: UKOM

Poljska prizna slovenske potne liste

Poljska se je 23. oktobra 1991 pridružila krogu držav, ki so priznale slovenske potne liste. Glede priznanja Slovenije in Hrvaške pa je napovedala, da bo to storila hkrati z Evropsko skupnostjo.

Izbrani osnutek nove podobe slovenskega denarja

V Banki Slovenije so izbrali idejni osnutek bankovcev in kovancev slovenskega tolarja. Na natečaju je zmagal vrhunski grafični oblikovalec Miljenko Licul (v sodelovanju z oblikovalcem Zvonetom Kosoveljem, slikarjem Rudijem Španzlom in drugimi). Na slovenskih tolarjih so bili upodobljeni pomembnejši Slovenci in z njimi povezani motivi, na kovancih pa so bili upodobljeni živalski motivi. Motiviko likov na bankovcih, ki so predstavljali kulturno in znanstveno moč slovenskega naroda z njenimi najvidnejšimi predstavniki (Prešernom, Plečnikom, Valvazorjem …), je Banka Slovenije sprejela že 1. julija 1991 po posvetovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Z izbiro motivov na kovancih pa so želeli predstaviti slovensko avtohtono favno (postrv, čebelo, lastovko …). Kot so zapisali 24. oktobra v Dnevniku, naj bi bil po zatrjevanju Banke Slovenije novi slovenski denar eden najlepših v Evropi.

Smučarska zveza Slovenije zaprosila za vključitev v Mednarodno smučarsko organizacijo

Smučarska zveza Slovenije se je kot prva od slovenskih športnih organizacij, vsaj tistih iz najelitnejše skupine olimpijskih športov, odločila za »razdružitev od federacije« in vključitev v mednarodno organizacijo. Ta odločitev je bila sprejeta soglasno na izredni skupščini. Smučarska zveza Slovenije je že do tedaj opravljala vse osrednje funkcije v Smučarski zvezi Jugoslavije (SZJ), tako da je bila odcepitev zgolj formalna. Kot so zapisali v Delu, sta »razdružitev od SZJ in vključitev v FIS logična posledica krvavih dogodkov pri nas in na Hrvaškem ter osamosvojitve Slovenije«.

Srbija ima vedno manj  naklonjenosti v mednarodni skupnosti

23. oktobra 1991 je bila Hrvaška znova ovita v črno. V samo središče Dubrovnika so spet padale granate, bolnišnica v Vukovarju je bila v plamenih, jugoslovanska vojska pa je znova napadla Sisak. Mednarodna skupnost tega ni mogla le opazovati, vse bolj so se vrstili protesti zaradi »nesmiselnih in neopravičljivih« napadov na Dubrovnik in druge civilne cilje na Hrvaškem. Tako je na primer ameriška vlada jugoslovanskemu veleposlaniku v ZDA 23. oktobra 1991 izročila protestno pismo, v katerem je zahtevala, da jugoslovanska oblast zagotovi takojšnjo prekinitev spopadov in še posebej napadov na Dubrovnik.

Italijanski parlament se zavzame za priznanje Slovenije in Hrvaške

Italijanski parlament je z večino glasov sprejel resolucijo, ki je pooblastila italijansko vlado, da se zavzame za priznanje Slovenije in Hrvaške v okviru Evropske skupnosti, ter ji naložila, da se zavzame za takojšnji mir na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Italijanski minister za zunanje zadeve je dejal, da je zdaj povsem jasna vloga jugoslovanske federalne vojske, ki je več kot očitno prestopila na stran srbskega bloka.

Avtorica: Neža Strajnar

Viri in literatura:

  • Delo, 24. 10. 1991.
  • Dnevnik, 24. 10. 1991.
  • Slovenec, 24. 10. 1991.
  • Večer, 24. 10. 1991.
  • Slovenska država, november 1991.
  • Svobodna Slovenija, 24. oktober 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.