22 tovornjakov ni smelo na Sv. Stefana

Slovenski specialci so v koprskem pristanišču pregledovali vojaške tovornjake in osebna vozila, ki naj bi jih vkrcali na trajekt Sveti Stefan, s katerim se je poražena armadna stran umikala na jug (uradno proti črnogorskemu Tivtu, po neuradnih informacijah pa proti Visu). Med odhajajočimi so opazili tudi dobro oboroženega martičevca, pripadnika srbske paravojaške enote Milana Martića, čigar prisotnost je jasno kazala, kako nizko je padla JA. Poleg tega so odkrili prevelike zaloge orožja, razstreliva in druge opreme, ki je v skladu z določili dogovora o umiku, sprejetega 18. oktobra, JA ni smela odpeljati (s seboj naj bi vojaki vzeli le osebno oborožitev). Zato so 22 vojaškim vozilom JA preprečili vkrcanje na trajekt. Dogajanje v pristanišču so »ne da bi trenili, nadzorovali s primerne razdalje« pripadniki specialne brigade MORiS, za katere je Delov novinar zapisal, da so dajali celotnemu dogodku »dober (resen) videz«.

Poleg poskusa skrivnega odvoza orožja je armadna stran poskrbela še za kršitev pomorskega prava, ko je Svetemu Stefanu v koprsko luko nepovabljeno sledil še patruljni čoln jugoslovanske vojne mornarice in se umaknil šele po ostrem slovenskem protestu.

Ob koncu dneva je tako v Sloveniji ostalo le še 1000 vojakov sovražne vojske. Tega dne še ni bilo jasno, kdaj naj bi se Sveti Stefan in Galeb vrnila ponje.

Evropsko iskanje skupnega imenovalca v odnosu do jugoslavije

Oči evropske politike so bile tudi tega dne usmerjene na balkansko bojišče. Zaskrbljenost nad tamkajšnjimi razmerami so na srečanju v Pragi izrazili visoki funkcionarji KVSE, nemški zunanji minister Genscher je zahteval umik JA iz Hrvaške in poudaril pravico do samoodločbe, ki jo je treba uskladiti s pravicami manjšin, francoski predsednik Mitterrand pa je medtem spremenil stališče in odločno zavrnil možnost evropske vojaške intervencije v Jugoslaviji. Italijanski zunanji minister De Michelis, ki je govoril o »nevarnosti požara, ki ga ni mogoče nadzorovati«, je opozoril na vprašanje priznanja Republike Slovenije in ob tem dejal, da pravica do suverenosti in neodvisnosti sicer ni sporna, sama konkretizacija te pravice pa je povezana s potekom mirovnega procesa. Evropski politiki so še izrazili upanje, da se bo sankcijam ES proti Jugoslaviji pridružila tudi Sovjetska zveza.    

Pozitivno stališče Vatikana

Zunanji minister Rupel se je vrnil z obiska na Poljskem, kjer se je sešel s številnimi visokimi političnimi predstavniki in z njimi govoril o priznanju Slovenije in Hrvaške. Kolega Skubiszewski mu je povedal, da bodo pri tem sicer sledili potezam ES, a je pri ocenah uspešnosti Slovenije navajal pozitivna stališča Vatikana. Pozneje se je izkazalo, da je bil naklonjeni odnos Janeza Pavla II. ključen za priznanje Slovenije, in to ne le v primeru Poljske, ampak v celotni mednarodni politiki.    

Po Ruplovem obisku so slovenski državljani na Poljsko lahko potovali s slovenskimi potnimi listi.

Avtor: mag. Jurij P. Emeršič

Viri in literatura:

• Večer, 10. 1991.
• Delo, 10. 1991.
• Slovenec, 23. 10. 1991.
• Janša, Janez. Premiki, Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992. Ljubljana, 1992.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.