Skoči do osrednje vsebine

5. 11. 1991: Vladno srečanje med Slovenijo in Hrvaško

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.

Vojna na Balkanu je bila kljub mirovnim prizadevanjem na konferenci v Haagu v polnem razmahu. V tem času pa je Slovenija poskušala urejati odnose s Hrvaško. Pojavljalo se je tudi vedno več težav na različnih področjih, od lastninjenja državnih podjetij do delovanja javnega sektorja, saj je bilo stanje v prejšnjem režimu umetno prikazano kot vzdržno.

Slovenska in hrvaška zastava, položeni skupaj.

5. novembra 1991 sta se na Otočcu srečali vladni delegaciji Slovenije in Hrvaške. | Avtor Oleksii/stock.adobe.com

Vladno srečanje med Slovenijo in Hrvaško na Otočcu

Na Otočcu sta se srečali vladni delegaciji. Slovensko stran so zastopali predsednik vlade Lojze Peterle, obrambni minister Janez Janša in podpredsednik vlade Andrej Ocvirk. V hrvaški delegaciji so bili predsednik vlade Franjo Gregurić, podpredsednik za gospodarstvo Stjepan Ždunić in finančni minister Jozo Martinović. Največ časa so na večurnem srečanju posvetili gospodarskemu sodelovanju med državama, predvsem blagovni menjavi prek novonastale meje.

Peterle je seznanil Hrvate, da je na podlagi pogovorov s sosednjimi državami 23.000 beguncev tisto število, ki Sloveniji še omogoča, da lahko ponudi ustrezno oskrbo. Glede mejnega vprašanja pa je predsednik vlade Peterle napovedal liberalizacijo obmejnega režima na področjih, kjer je to mogoče. Slednje naj bi obravnavali na posebnem medvladnem srečanju v prihodnosti.

Iztekanje roka za premirje na mirovni konferenci v Haagu

Srbska in hrvaška stran sta se zavezali k prekinitvi spopadov v prihodnjih dneh, vendar pa dogajanje na terenu ni kazalo na zmanjševanje vojaških aktivnosti. Če do petka, 8. novembra, ne bo miru in ne bodo v celoti izpolnjena določila mirovnega sporazuma, sprejeta v Haagu 18. oktobra, bo lord Carrington moral zunanjim ministrom Evropske skupnosti poročati o razmerah in morebitni krivdi za nastalo stanje.

Današnje plenarno zasedanje se je zaradi dvostranskih pogovorov lorda Carringtona s hrvaško stranjo začelo s poldrugo uro zamude in tudi končalo izjemno hitro – v eni uri. Obe strani sta namreč obljubili prekinitev ognja, Hrvati pa tudi deblokado vojašnic zvezne vojske, da bi se ta lahko začela umikati iz Hrvaške. Vendar je lord Carrington na tiskovni konferenci poročal, da dvomi o danih obljubah in da v trenutni situaciji izgublja kredibilnost celotna konferenca in tudi on sam.

Slovenska stran pod vodstvom predsednika Kučana je na ločeni tiskovni konferenci pojasnila srž problema, saj sta Črna gora in Srbija vztrajali pri amandmaju, ki bi določal, da bi lahko potencialna skupna država nadaljevala na »dediščini« Jugoslavije, kar je za slovensko in hrvaško stran nesprejemljivo.

Goljufije z lastninjenjem 

Državno pravobranilstvo se je spopadalo s primeri lastninjenja, ki so se dogajali še pred sprejetjem zakona o privatizaciji. Takšno početje je bilo polno sumljivih potez. Sicer točnih podatkov ni bilo na voljo vendar pa je bilo po nekaterih ocenah v letu 1990 in prvih devetih mesecih leta 1991 odtujenih od 25 do 30 odstotkov družbene lastnine velikih, srednjih in malih podjetij v Sloveniji. Družbena podjetja so namreč redno ustanavljale delniške družbe ali podjetja, v katerih so običajno lastniške in delničarske funkcije prevzemali vodilni.

Zadnji primer, ki je odmeval v javnosti, je bilo podjetje Zastava avto iz Ljubljane. Vodilni podjetja naj bi ustanovili podjetja, ki so od Zastave najemala poslovne prostore, te pa so pozneje prek teh podjetij odkupili na nezakonito sklicani javni dražbi, kjer je bil prisoten samo en kupec. Poleg tega pa je bilo ocenjena vrednost podjetja in nepremičnin izjemno podcenjena, po oceni pravobranilca za kar 246 odstotkov. 

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

  • Delo, 5. in 6. 11. 1991.
  • Večer, 5. in 6. 11. 1991.
  • Furlan, Boštjan, Peterle, Ožbej, Balažic, Marko. Slovenija in pika!. Ljubljana, 2016.
  • Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, (3., dopolnjena izdaja). Ljubljana, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.