Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 15. 8. 1991: Zvezni premier Marković blokiral izvajanje Brionske deklaracije

    Ker jugoslovanski politiki z vojaško močjo ni uspelo uresničiti svojih interesov, je po končani desetdnevni vojni svoje aktivnosti preusmerila v izigravanje nekaterih dogovorov iz Brionske deklaracije. Med Slovenijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) je zato prihajalo do političnih sporov, ki so bili izraziti predvsem na področju gospodarskega sodelovanja. Številni politiki so namreč trimesečni moratorij osamosvojitvenega procesa razumeli kot priložnost za njegovo ustavitev v sicer neustavljivem razvoju dogodkov.

  • 14. 8. 1991: Publikacija Nove revije je tujcem v angleščini predstavila slovensko preteklost, trenutni položaj in zahteve

    13. avgusta je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel spregovoril o tem, da mora Slovenija sprožiti diplomatsko ofenzivo, da bo predstavila svoj položaj in zahteve Evropski skupnosti in svetu. Dan pozneje je izšla publikacija Nove revije, The Case of Slovenia, ki je lahko pomenila veliko oporo taki »ofenzivi«. Slovenija se je tudi prek športa poskušala samostojno uveljaviti v svetu. Hkrati pa je bila primorana v dialog z jugoslovanskimi oblastmi, od katerih je lahko pričakovala ponovno zasedbo meje ali celo napad.

  • 13. 8. 1991: Dejavna vloga Slovenije v prizadevanjih za mir na Balkanu

    Slovenska vlada je upoštevala priporočila Evropske skupnosti, naj se Slovenija dejavno vključi v reševanje jugoslovanske krize. Iz lastnih izkušenj je sicer vedela, da se v Jugoslaviji dogovori velikokrat ne upoštevajo in da bo proces zapleten. Upanje v skupen dogovor se je namreč že porušilo, saj so bili nekateri jugoslovanski voditelji za svoje cilje pripravljeni uporabljati orožje. Slovenski voditelji so se zavedali, da brez mednarodne pomoči jugoslovanske krize ne bo mogoče razrešiti, zato so tudi pozivali mednarodno skupnost, naj ukrepa bolj odločno. Politika omahovanja je namreč samo opogumljala generale jugoslovanske armade in srbsko politično vodstvo.

  • Franc Jeza (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Franca Jezo, časnikarja, publicista, pisatelja, in velikega domoljuba. Jeza je tisti, ki je tik za mejo, na samem pragu Slovenije oziroma takrat še Jugoslavije, v času, ko semena slovenske pomladi še niso pričela kliti, s svojim neumornim in do skrajnosti predanim delovanjem zavzeto ter vztrajno ohranjal, poglabljal in širil idejo demokratične ter neodvisne slovenske države.

  • 12. 8. 1991: Politični brodolomci

    Na pogovore v Ljubljano je prišel zvezni premier Ante Marković, ki se je s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom pogovarjal o nerešenih vprašanjih glede izvajanja Brionske deklaracije, vendar se nista mogla sporazumeti skoraj o ničemer. Jugoslavija je bila kljub brionskemu poskusu odložitve razpada države de facto mrtva. Tega so se začeli zavedati tudi številni slovenski funkcionarji, ki so prej zasedali pomembna mesta v zveznih organih in bili lojalni beograjskim centrom moči, zdaj pa so se vračali v Ljubljano in se potegovali za primerljive položaje predvsem v državni upravi. Ta je bila že prej preveč razbohotena, zato je vlada načrtovala njeno krčenje.

  • 11. 8. 1991: Slovenski politični vrh med Korošci pri Najevski lipi

    Z velikim navdušenjem je blizu dva tisoč Korošcev ob lepi avgustovski nedelji pozdravilo veliko število slovenskih državnikov, ki so se srečali pri najstarejši slovenski lipi nad Črno na Koroškem. Obiski visokih politikov v teh krajih so bili redki, zato so bili organizatorji počaščeni, ko so jih pozdravili predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar, predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, član predsedstva Republike Slovenije (RS) dr. Dušan Plut ter vrsta ministrov in drugih funkcionarjev.

  • 10. 8. 1991: Jugoslavija je napol živa samo še v športu

    Na dan svetega Lovrenca leta 1991 so se slovenski turistični delavci veselili vsaj delnega obliža na rano izgubljene sezone. V Zagrebu sta sestankovala Ante Marković in hrvaški premier Franjo Gregurić, vojna pri slovenskih sosedih pa se je nemoteno nadaljevala. Slovence je na klinično mrtvo Jugoslavijo še najbolj vezalo športno področje, kar se je med drugim pokazalo v tem, da se Olimpija ni mogla odločiti, ali sodelovati v slovenski ali jugoslovanski nogometni ligi.

  • 9. 8. 1991: Jugoslovanska vojska se umika, oklevanje glede mednarodnega priznanja

    Predstavniki jugoslovanske vojske so napovedali, da bodo do konca septembra 1991 umaknili iz Slovenije vse svoje enote. V severnoprimorski regiji je vojska brez zapletov že izpraznila 17 izmed 21 stražarnic ob meji z Italijo. Delegacija avstrijskih parlamentarcev je v Ljubljani odkrito povedala, da bi se s samostojnim priznanjem Slovenije zamerila Evropski skupnosti, v katero si trdno želi vstopiti.

  • 8. 8. 1991: Predlogi za spremembe v strukturi slovenske vlade – prilagoditev državne uprave novim razmeram večstrankarskega sistema

    Svet Demosa je razpravljal o spremembah v strukturi vlade. Koroški glavar Christof Zernatto je v intervjuju za avstrijski časopis Standard zahteval, da Slovenija prizna južno mejo Avstrije, če hoče, da se začno v Avstriji resno pogovarjati o priznanju njene neodvisnosti. V Beogradu se je sešla delovna skupina komisije predsedstva SFRJ za nadzor prekinitve ognja na Hrvaškem, kjer so soglasno sprejeli osem točk. V Pragi je zasedal krizni odbor Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) o Jugoslaviji.

  • 7. 8. 1991: Sloveniji znova grozi agresija

    Obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar sta sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta predstavila tri najbolj pereča vprašanja: umik jugoslovanske vojske, tveganje za nov napad na Slovenijo in problem terorističnih napadov jugoslovanske vojske.

  • 6. 8. 1991: Nemčija priznava dejstvo slovenske in hrvaške osamosvojitve, preostali v Evropski skupnosti potrebujejo čas

    Medtem ko so v vzhodni Slavoniji in Dalmaciji na Hrvaškem divjali spopadi, ki so terjali tudi številne civilne žrtve, je Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) na nočni seji 6. avgusta 1991 soglasno sprejelo sklep o prekinitvi ognja na območju Republike Hrvaške in vojskujočima stranema naročilo, da se morata umakniti z bojnih položajev. Umik obeh strani z bojnih pozicij naj bi nadzirali zvezni predstavniki. A sklep ni pomenil nič drugega kot še en dokaz več, da nekdanja skupna država dejansko ni več obstajala, njene ustanove, tudi najvišja, pa so ostale le še črka na papirju.

  • Zedinjena Slovenija (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    V rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si ta teden predstavljamo Zedinjeno Slovenijo, krovno organizacijo slovenske politične emigracije v Argentini, ki je znala v ključnih trenutkih naše zgodovine, ko je bil ogrožen obstoj Slovenije, združiti in povezati Slovence večih generacij in različnih nazorov po vsej Argentini ter aktivno in organizirano prevzela nalogo, da argentinskemu prebivalstvu in oblastem približa resnično slovensko stvarnost ter v čim krajšem času doseže mednarodno priznanje ter pripravi ugodne pogoje za sodelovanje na različnih področjih obeh držav v prihodnosti.

  • 5. 8. 1991: Evropska trojka se sooča s posledicami neuspešne misije v Beogradu

    Nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je v izjavi za javnost pripisal krivdo za neuspeh diplomatske misije trojke zunanjih ministrov Evropske skupnosti v Beogradu kar Srbiji. Namreč dan pred tem je potekala tiskovna konferenca zunanjih ministrov Hansa van den Broeka, Jacquesa Poosa in Jesusa de Deus Pinheira, kjer je nizozemski zunanji minister izjavil: »Ni nam uspelo, ker v Jugoslaviji ni pripravljenosti za sklenitev miru.« Odgovornost pa so nekateri želeli naprtiti kar van den Broeku samemu, saj mu je med drugimi tudi nemška diplomacija očitala številne napake.

  • 4. 8. 1991: Svete Višarje povezujejo tri Slovenije

    Na Svetih Višarjah pri Trbižu v Kanalski dolini, na stičišču germanskega, romanskega in slovanskega sveta, je v nedeljo, 4. avgusta 1991, potekalo tretje srečanje Slovencev treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Rojaki, ki so se zbrali z vseh koncev sveta, predvsem pa iz Evrope, so prišli z namenom, da se med seboj spoznajo in povežejo. Srečanje je bilo še posebej slovesno, saj je Slovenija v enem letu dosegla zgodovinski uspeh: lastno državo. V pogovorih med rojaki je bilo čutiti hvaležnost, kresala so se mnenja in oblikovale ideje, usmerjene v dobrobit Slovenije. Iz teh pristnih druženj, odličnih predavanj in bogoslužja se je rodila tradicija višarskih srečanj na prvo nedeljo v avgustu, ki traja še danes.

  • 3. 8. 1991: Trojka je (zdaj) zadovoljna s Slovenijo

    Prvi avgustovski konec tedna je Slovenijo obiskala trojka Evropske skupnosti, potekala pa je tudi brezplodna seja groteskno delujočega jugoslovanskega predsedstva. Na Hrvaškem so dobili vlado narodne enotnosti.

  • Plečnikova dela vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine

    Odbor za svetovno dediščino Unesca je na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Slovenija je nominacijo izbranih Plečnikovih del v postopek vložila januarja lani. Izbranim delom Jožeta Plečnika v Ljubljani so z vpisom priznali t. i. izjemno univerzalno vrednost. Med spomenike in območja, pomembna za vso človeštvo, se odslej uvrščajo dela, ki sestavljajo spomeniško območje, nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat arhitektovih intervencij v mestno tkivo Ljubljane.

  • 2. 8. 1991: »Dejanja in ukrepi naše politike bodo v naslednjih treh mesecih izjemno usodni« (dr. France Bučar)

    Časopis Slovenec je objavil intervju z dr. Francetom Bučarjem, ki je spregovoril o notranji in zunanji politiki Slovenije. V Krškem sta se srečala koroški deželni glavar Christof Zernatta in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Ta je poudaril, da si slovenska vlada še naprej prizadeva, da bi do leta 1995 dokončno zaprli jedrsko elektrarno Krško, če bi do takrat bila zgrajena veriga petih savskih elektrarn. Predsedstvo RS je na seji sprejelo izjavo v zvezi z dogodki na Hrvaškem ter v njej obsodilo nasilje in pozvalo k miru. Prav tako so na seji zveznega predsedstva SFRJ obravnavali predlog sklepa o takojšnji, absolutni in brezpogojni prekinitvi sovražnosti na Hrvaškem.

  • 1. 8. 1991: V slovenski skupščini burna razprava o gospodarskem stanju v državi

    Poslanci so obravnavali razmere v slovenskem gospodarstvu. Opozicija je bila ponovno zelo kritična do vlade. Predsednik zveznega izvršnega sveta Markovič pa je prejel opozorilo Lojzeta Peterleta glede težav pri izvajanju nadzora zračnega prostora nad Slovenijo. V javnosti je odmevala izjava ljubljanskega Demosa.

  • 31. 7. 1991: Lojze Peterle je v skupščini predstavil osnutek izhodišč za pogajanja z drugimi republikami

    Poslanci so se sešli na skupni seji skupščine, da bi sprejeli predlog pogajalskih izhodišč za pogovore v jugoslovanskem merilu. Predsednik vlade Lojze Peterle je najprej opisal dotedanje stanje. Noben slovenski predlog o ureditvi odnosov v Jugoslaviji do takrat ni bil sprejet: ne ponudba o konfederaciji ne poznejša ponudba o sporazumni razdružitvi. Dejal je, da je Slovenija naredila in ponudila vse, da bi se jugoslovanska kriza mirno razpletla. Kljub tem prizadevanjem pa se je začela vojaška agresija, ki jo je odobril predsednik zvezne vlade Ante Marković.

  • 30. 7. 1991: Litva prizna Slovenijo, znotraj koalicije Demos pa se nasprotja poglabljajo

    Litva je kot druga članica mednarodne skupnosti priznala Slovenijo, na Hrvaškem so se širili spopadi, v koaliciji »pomladnih strank« Demos, ki je Slovenijo popeljala v neodvisnost, pa so se začela poglabljati nasprotja.