Na današnji dan pred tridesetimi leti je Slovenija v skladu s plebiscitarno odločitvijo napravila še en velik korak na poti k samostojni in neodvisni državi.

Razvoj dogodkov na domačem političnem parketu je bilo mogoče razbrati že iz jutranje vremenske napovedi: zmerni oblačnosti, ki se je v osrednji Sloveniji zadržala po obisku predsednika jugoslovanske vlade Anteja Markovića prejšnji dan, je čez dan sledila razjasnitev, obeti suhega vremena pa so bili dobra popotnica sprejetju amandmaja k slovenski ustavi, s katerim je Slovenija z zvezne ravni prevzela vse svoje suverene pristojnosti.

Ta teden v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Alfreda Brežnika, elektroinženirja, podjetnika in dolgoletnega generalnega častnega konzula Republike Slovenije v Novem Južnem Walesu v Avstraliji. Brežnik je z vso požrtvovalnostjo in predanostjo deloval v prid slovenstva in domovine. Skupaj z drugimi rojaki v Avstraliji pa je bil še posebej aktiven v času osamosvojitve.

Begunjski Elan je 1. februarja na spletnem dogodku predstavil nov inovativni izdelek, prve visoko zmogljive zložljive vsestranske karving smuči na svetu Elan Voyager. Kot so prepričani v Elanu, gre za svetovno inovacijo. Nove smuči, ki uporabnikom olajšajo dostop do strmin, pa spreminjajo tudi prihodnost smučanja.

Jugoslovanski premier Ante Marković je prišel v Ljubljano na pogovore s slovenskim vodstvom s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom na čelu. Obenem bi rada jugoslovanska oblast razširila pristojnosti zveznih organov. Hkrati pa je na ravni republik življenje potekalo v drugačni resničnosti. Tako je Srbija že poskušala z lokalnimi referendumi razširiti svoje ozemlje na območju Slavonije. V Sloveniji pa so nekatere znane osebnosti pozivale k odložitvi razprave o novi slovenski zastavi.

Slovenska vladna delegacija pod vodstvom premierja Lojzeta Peterleta je na obisku v državah Beneluksa Evropsko skupnost obvestila o slovenskih demokratizacijskih in osamosvojitvenih namenih. Medtem je delegacija skupščine Republike Slovenije v Litvi utrjevala dobro sodelovanje med državama.

Med glavnimi temami posveta delegatskega kluba Stranke demokratične prenove (SDP) sta bili resolucija o razdružitvi in nova slovenska zastava brez rdeče zvezde. Nekdanje lastnike po drugi svetovni vojni razlaščenega premoženja je skrbelo omejevanje lastninske pravice.

V petek, 15. februarja 1991, so bili predstavljeni rezultati telefonske ankete Dela Stik, opravljene med 731 naključno izbranimi telefonskimi naročniki. Dobra polovica vprašanih je odgovorila, naj Slovenija pohiti z osamosvajanjem, torej naj se osamosvoji še pred uradnim iztekom šestmesečnega roka, postavljenega na plebiscitu.

Na valentinovo 1991 je visoka delegacija slovenske vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta obiskala sedež Evropske skupnosti v Bruslju. Medtem so se člani »vlade v sence« v Beogradu sešli s predstavniki srbske opozicije.

Ustavna komisija je tega dne oblikovala predloga amandmajev, na podlagi katerih je okrepila slovensko suverenost in z zastave odstranila rdečo zvezdo. V Beogradu so medtem potekali pogovori državnega predsedstva glede jugoslovanske prihodnosti, slovenska vladna delegacija pa je iskala podporo Sloveniji v državah Beneluksa.

Dvanajstega februarja 1991 je večino notranje politike zaznamovala priprava izhodišč za prihajajočo sejo predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Beogradu. Predsednik vlade Lojze Peterle je za pridobivanje mednarodne podpore obiskal države Beneluksa, voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov pa je predlagal razpustitev Varšavskega pakta.

Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo dr. Katico Cukjati in Tineta Debeljaka mlajšega (ml.), ženo in moža, pomembna kulturna stebra slovenske skupnosti v Argentini, časnikarja, njun vpliv pa je bil pomemben tudi na vrsto mladih, ki so svoje sobote preživljali na slovenskem srednješolskem tečaju Marka Bajuka, sta si aktivno prizadevala za osamosvojitev Slovenije.

»Mi smo bili prva generacija, ki je morala po srednji šoli iti v vojsko, na fakulteto smo odšli šele po odsluženem vojaškem roku,« se spominja sedanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je bil v času študija nekajkrat na leto vpoklican na vojaške vaje v Teritorialno obrambo. Tudi med vojno za Slovenijo je bil vpoklican, a kot poudarja, jo je bolj kot ne preživel v čakanju, za orožje ni prijel, saj ga ni bilo dovolj, ker je bila Slovenija razorožena. »Takrat smo dejansko doživeli, da se je ves narod, bodisi tisti, ki so bili v uniformi, bodisi tisti, ki niso bili, postavil za to, da dobimo svojo državo,« dodaja.

Slovensko javnost je razburjala Deklaracija za mir, ki so jo podpisali tudi štirje člani slovenskega predsedstva: Milan Kučan, Dušan Plut, Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl. Po polemičnih razpravah na več sejah izvršnega sveta je bil oblikovan končni osnutek proračuna, ki je kot neposreden vir vključeval vse prometne davke in carine, česar prvi predlog ni predvideval. Slovenska demokratična zveza (SDZ) se je na seji sveta odločila za izvedbo predčasnega kongresa stranke. Za najstarejši hrvaški časnik je Milan Kučan potrdil oceno o razdružitvi Slovenije in SFRJ.

Pomembna tema je postala tudi digitalizacija. Ta pa prinaša mnoge izzive, saj se v danem trenutku spoprijemamo tako z njenimi prednostmi kot pomanjkljivostmi.

Nedelja, 10. februarja, je bila še vedno v znamenju odzivov na neuspešno zasedanje jugoslovanskega predsedstva, ki je potekalo pred dvema dnevoma in na katerem se republiški voditelji niso uspeli dogovoriti o političnem preustroju države. Kot so pokazale izjave voditeljev jugoslovanskih republik, so se predstave o nadaljnji usodi Jugoslavije močno razlikovale, številni pa še vedno niso opustili upanja na nadaljevanje vse bolj razpadajočega jugoslovanskega projekta. Na mednarodnem prizorišču so odmevali predvsem rezultati litovskega plebiscita o neodvisnosti.

Sobota, 9. februarja 1991, je potekala mirno, brez večjih političnih dogodkov. Bil je dan po slovenskem kulturnem prazniku in pustna sobota. V časopisju so še odmevali dogodki preteklega dne, povezani z neuspešnimi pogovori v Beogradu, z zahtevami srbskih predstavnikov in njihovim odnosom do Slovenije in Hrvaške, ki je bil razviden iz objavljenega stenograma seje jugoslovanskega predsedstva.

Na Prešernov praznik je slovenske ceste prekrila snežna odeja, ki je prinesla kar nekaj zastojev in težav v prometu. Težave in nesporazumi pa so se že dalj časa kopičili tudi v kulturi. V medijih je bil na Prešernov praznik opazen sovražen odnos do ministra za kulturo.

Prelomni časi leta 1991, ko se ni dobro vedelo, kaj bo prinesel naslednji dan, so se dobro pokazali na osrednji kulturni prireditvi: podelitvi Prešernovih nagrad. Negotovost je bila tako velika, da jo je omenil celo slavnostni govornik.

Predsednik predsedstva Milan Kučan je komentiral izjavo predsednika koalicije Demos dr. Jožeta Pučnika, da se bo Slovenija do junija odcepila od Jugoslavije. Dejal je, da ima Pučnik kot državljan pravico javno sporočati svoje mnenje, da pa je to govoril kot predsednik svoje stranke in da za svoje besede nosi tudi odgovornost.