Skoči do osrednje vsebine

15. 2. 1991: Dve tretjini anketiranih zaupata v samostojno Slovenijo

V petek, 15. februarja 1991, so bili predstavljeni rezultati telefonske ankete Dela Stik, opravljene med 731 naključno izbranimi telefonskimi naročniki. Dobra polovica vprašanih je odgovorila, naj Slovenija pohiti z osamosvajanjem, torej naj se osamosvoji še pred uradnim iztekom šestmesečnega roka, postavljenega na plebiscitu.

Ljudje z baklami in panoji z Zdravljico, napisom Al smo al nismo Slovenija.

Za slovensko samostojnost (na fotografiji Slovenci na dan plebiscita, 23. 12. 1990) | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Delež takih odgovorov se je v primerjavi z anketo, izvedeno dva tedna pred tem, povečal za več kot osem odstotkov. Na vprašanje, ali bo Sloveniji kaj lažje po osamosvojitvi, sta skoraj dve tretjini anketirancev odgovorili pritrdilno, največkrat pa so vprašani poudarili dva razloga: »ker Sloveniji slabše, kot ji je v Jugoslaviji, ne more biti« in »ker smo Slovenci pridni in iznajdljivi ljudje«.

Predstavljeni program ministra za kulturo

Republiški sekretar za kulturo, kot je bil uradni naziv vladnega ministra, pesnik in pisatelj dr. Andrej Capuder, je na tiskovni konferenci predstavil program dela na svojem resornem področju. Hkrati je zavrnil nekatere očitke, da se premalo zavzema za svoje področje. Poudaril je, da je priprava letnega načrta za kulturo temeljila na prizadevanjih, da »bi zagotovili raven kulturnih dejavnosti v Republiki Sloveniji, doseženo v preteklih letih«. Za sredstva za kulturo se je dr. Capuder zavzemal tudi pri razrezu letnega proračuna in dosegel enak obseg sredstev kot leto prej.

Socialdemokratska stranka ob drugi obletnici

Socialdemokratska stranka Slovenije je ob drugi obletnici ustanovitve pripravila tiskovno konferenco. France Tomšič, prvi predsednik stranke, je povedal, »kako je nastala prva opozicijska stranka v povojni Jugoslaviji«. Poglede na socialno problematiko, ki naj bi bila eno od osnovnih vodil stranke, je predstavil Tit Turnšek. Ta pogled je še potrdil predsednik stranke dr. Jože Pučnik in poudaril, da »prizadevanje za socialno državo je osnovni problem stranke«. Toda hkrati je dr. Pučnik dodal, da ni mogoče uveljaviti socialne države, »če nimamo suverene pravice določati lastno gospodarsko zakonodajo«. Na tiskovni konferenci je bilo še poudarjeno, da se slovenski socialdemokrati zavzemajo za zasebno lastnino in takojšnjo odpravo družbene lastnine.

Upad industrijske proizvodnje

Ekonomski inštitut pravne fakultete, imenovan tudi Bajtov inštitut, je predstavil podatke, da jugoslovanska industrijska proizvodnja spet naglo upada. Opozarjali so na pešanje izvoza in naglo povečevanje jugoslovanskega zunanjetrgovinskega blagovnega primanjkljaja. Hkrati so napovedali možnost ponovne devizne nelikvidnosti.

Težave pri dvigovanju deviz

Banke so se spustile v tekmo za devize, v Ljubljanski banki d. d. so na to vezali še posojilno politiko. Zagotavljali so, da je v njihovi banki mogoče na podlagi vezave dinarske protivrednosti prodanih deviz pridobiti posojilo v razmerju ena proti pet. Banka naj bi tako vezani denar obrestovala z desetimi odstotki letne obrestne mere, medtem ko bi bilo treba za posojilo z vračilno dobo do dveh let plačevati 29-odstotne nespremenljive obresti. Hkrati so v tej največji slovenski banki sporočili, da je s hranilne knjižice ali deviznega računa pri njih mogoče dvigniti le enkrat na mesec, in še to le do tisoč mark gotovine ali potovalnih čekov.

Avtor: Renato Podbersič ml.